Analiza jedilnikov, opravljena med marcem in aprilom, je pokazala, da je svinjina pri malicah še prisotna v približno 15 odstotkih šol, a večje razlike se kažejo pri kosilih. Na skoraj polovici šol je jed s svinjino na meniju dvakrat tedensko, v 11 odstotkih šol pa celo trikrat na teden. Ena od šol je imela svinjino na jedilniku kar 15-krat v enem mesecu.
Šole praviloma priznavajo le medicinsko predpisane diete, verskih omejitev pa pri pripravi jedilnikov ne upoštevajo sistematično. A kot poudarjajo v islamski skupnosti, neuživanje svinjine ni stvar izbire, temveč verska zapoved, ki bi jo moral javni šolski sistem upoštevati.
Zgovoren je tudi kontrast s krščanskimi prehranskimi običaji. Na pepelnično sredo je imelo kar 92 odstotkov šol brezmesni jedilnik, na veliki petek pa je bil ta delež še višji, nekatere šole so ta dan celo razglasile za pouka prost dan.
Raziskava, ki je med drugim vključevala anketo med 1840 starši muslimanskih otrok, je pokazala še eno težavo – pomanjkljivo označevanje vrste mesa. Le osem od približno 456 šol dosledno označuje svinjino s črkami »Sv«. Lani so takšno prakso zaznali na dveh šolah, letos pa na osmih, kar pomeni majhen premik, a še vedno nezadostno obveščanje.
Pozitivni trend se kaže v večjem številu brezmesnih obrokov in nadaljnji uporabi rib ob petkih, kar po mnenju analitikov potrjuje, da šole še naprej spoštujejo krščansko tradicijo. Predstavniki islamske skupnosti menijo, da bi bilo enako spoštovanje treba nameniti tudi drugim veroizpovedim. Po njihovem mnenju zadostuje že spoštovanje načel zdravega prehranjevanja in večja transparentnost pri sestavi obrokov.
