Predloga bosta obravnavana po skrajšanem postopku, kar po besedah ministra omogoča hitrejšo uvedbo rešitev v šolsko prakso.
Logaj je izpostavil, da novela zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami jasneje opredeljuje pomoč, ki jo šola nudi takoj ob zaznanih težavah, še preden je vložen zahtevek za formalno usmerjanje. Ta podpora je bila mogoča že prej, novo besedilo pa natančneje določa oblike pomoči in ure, ki jih šole lahko namenijo iz razširjenega programa. Posebej je opredeljena tudi skupina otrok z gluhoslepoto, več poudarka pa je na dostopnosti učnih gradiv, tudi preko digitalne platforme.
Novost vključuje tudi možnost, da je v komisijo za usmerjanje vključen strokovni delavec iz šole, ki otroka dobro pozna. Komisije bodo imele manj članov, kar naj bi pospešilo postopke. Logaj je dodal, da predlog prinaša več možnosti za vključevanje otrok, ki obiskujejo dnevne oblike izobraževanja v zavodih, v dom pri vzgojnem zavodu, kar razbremeni družine med konci tedna.
Minister je poudaril, da dodatna strokovna pomoč ostaja nespremenjena in da se obseg pravic iz odločb o usmeritvi ne zmanjšuje. Prav tako se roki za izdajo odločb ne podaljšujejo. Predlagana je možnost elektronske oddaje vlog, kar bo po oceni ministrstva skrajšalo postopke.
Druga novela posega v področje učnih gradiv. Po novem naj bi se tudi delovni zvezki in delovni učbeniki, podobno kot učbeniki, potrjevali na pristojnem strokovnem svetu. Cilj je zagotoviti višjo kakovost in zmanjšati velike razlike v stroških med šolami. Analiza ministrstva je pokazala razmerje ena proti šest med najnižjimi in najvišjimi stroški kompletov učnih gradiv, kar znese občutne razlike za starše.
Logaj je poudaril, da regulacija ne omejuje avtonomije učiteljev, saj bodo lahko še naprej izbirali gradiva različnih založnikov. Predlog prinaša priporočila, naj učitelji izbirajo gradiva, ki jih potrjujejo predmetne kurikularne komisije ob pripravi novih učnih načrtov. Glede pomislekov, da nekateri učitelji nimajo pedagoške izobrazbe, je dodal, da sta učni načrt in didaktično priporočilo temelj, na katerega se pri poučevanju opirajo.
Minister je zaključil, da spremembe sledijo cilju sodobnega inkluzivnega izobraževanja in enakomernejše porazdelitve bremen med šolami, otroci in starši.
