Ob svetovnem dnevu hrane poudarjena potreba po pravični in trajnostni preobrazbi prehranskega sistema v Sloveniji

Opozarjajo, da so kmetije temelj oskrbe s hrano, vendar se brez sistemskih sprememb znotraj celotne prehranske verige ne bo mogoče učinkovito soočiti z izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe, izguba naravnih virov, bolezni in socialne neenakosti.

Kmetijsko-prehranski sistem mora po njihovem mnenju postati bolj vključujoč, s politiko, ki bo omogočila pravičen prehod in preusmerila subvencije v trajnostno pridelavo hrane. Potrošniki pa morajo postati aktivni soustvarjalci sprememb – ne le z izbiro hrane, ampak tudi z zahtevami po preglednosti, zdravju in dostopnosti.

Organizacije, med njimi Zveza potrošnikov Slovenije, Umanotera, Zveza društev ekoloških kmetov, Zveza biodinamikov in druge, pozivajo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, naj pri pripravi strateških dokumentov, kot je Vizija 2040, upošteva dolgoročne javnozdravstvene in okoljske cilje ter ne podleže kratkoročnim interesom.

Poudarjajo, da je prehrana ključni dejavnik preventive. Hrana, ki jo uživamo, vpliva na zdravje prebivalstva, obremenitev zdravstvenega sistema ter rabo naravnih virov. Prehod na prehrano, bogato z rastlinskimi živili, zmanjšuje tveganje za kronične bolezni in varuje okolje. Spodbujajo prehod na ekološko in biodinamično pridelano hrano, saj številne študije potrjujejo prednosti takšne prehrane tako za zdravje kot za planet.

Kritični so do sedanjega sistema subvencij, ki večinoma podpira konvencionalne prakse, pogosto povezane z negativnimi vplivi na okolje in zdravje. Zavzemajo se za podporo pridelavi sadja, zelenjave, stročnic in polnozrnatih žit ter za postopno zmanjševanje subvencij za proizvodnjo hrane, ki ima negativne učinke. Po njihovem mnenju mora država nameniti več sredstev ekološkemu kmetijstvu, če želi uresničiti evropski cilj 25-odstotnega deleža ekoloških površin do leta 2040.

Opozarjajo tudi, da Slovenija s svojim trenutnim modelom kmetijstva ne bo kos posledicam podnebnih sprememb. V zadnjih dveh desetletjih je bilo zaradi suš zabeleženih več kot 600 milijonov evrov škode. Hrana je eden največjih povzročiteljev izpustov toplogrednih plinov, živinoreja pa zavzema velik delež kmetijskih zemljišč, namenjenih pridelavi krme, kar zmanjšuje samooskrbo s hrano za ljudi.

Stanje, ko Slovenija prideluje le 55 % pšenice, 40 % krompirja, 33 % zelenjave in 16 % sadja, ocenjujejo kot zaskrbljujoče in kot neposredno posledico neracionalne rabe zemljišč. Ob krizah ali motnjah v uvozu bi bila prehranska varnost hitro ogrožena.

Predlagajo preusmeritev živinoreje na travnate in hribovske površine, kjer ima večji ekološki in gospodarski smisel, in da se njive usmerijo v pridelavo hrane za ljudi. Takšna preusmeritev bi po njihovem mnenju okrepila prehransko varnost, zmanjšala odvisnost od uvoza in izboljšala dobrobit živali.

Kritični so tudi do trenutnega stanja v konvencionalni živinoreji, kjer živali pogosto nimajo možnosti za gibanje in naravno vedenje. Podpirajo ekološko in biodinamično rejo, ki poleg boljše dobrobiti živali zmanjšuje tudi negativne vplive na okolje.

Pozivajo k ustvarjanju spodbudnega prehranskega okolja, v katerem bo potrošnik lahko izbiral zdravo, trajnostno in cenovno dostopno hrano. Potrebna so jasna označevanja porekla, vpliva na zdravje in okolje, izobraževanje in večja prehranska pismenost. Javni sektor pa mora postati zgled s ponudbo zdravih in uravnoteženih obrokov.

Organizacije izražajo podporo vključevanju različnih deležnikov v pripravo dolgoročnih politik in izražajo pričakovanje, da bo Ministrstvo za kmetijstvo nadaljevalo z odprtim dialogom. Kot poudarjajo, je prehranska politika strateško vprašanje prihodnosti zdravja, okolja in kakovosti življenja vseh prebivalcev.