Lani slovenski zajtrk postregli 280.000 otrokom

Kot so danes sporočili s statističnega urada, smo za kilogram kruha lani v povprečju odšteli 3,30 evra. Septembra je bil kilogram kruha za 1,3 odstotka cenejši kot pred letom dni. Lani je bilo prebivalcu Slovenije za prehrano na voljo v povprečju 112 kilogramov žit, stopnja samooskrbe pri žitih je znašala 80 odstotkov.

Za kilogram masla je bilo lani treba v povprečju plačati 10,10 evra. Septembra je bil ta mlečni izdelek za 0,4 odstotka dražji kot pred enim letom. Lani so v Sloveniji izdelali 2456 ton masla in mlečnih namazov, država je teh izvozila 269 ton, uvozila pa 3288 ton.

Na prebivalca Slovenije je bilo lani za prehrano na voljo v povprečju en kilogram medu. Povprečna cena kilograma cvetličnega medu je znašala 9,42 evra. Izdelki iz skupine džemi, marmelade in med so bili septembra v primerjavi z enakim mesecem lani dražji za 0,1 odstotka, so navedli na uradu.

Povprečna cena za liter trajnega polnomastnega mleka je lani znašala 1,16 evra. Septembra je bil liter svežega polnomastnega mleka za 4,8 odstotka dražji kot pred letom dni. Lani so v Sloveniji pridelali skoraj 144.000 ton konzumnega mleka. Izvozili so 297.000 ton mleka, uvozili pa šestkrat manj, skoraj 47.000 ton.

Kilogram jabolk je lani v povprečju stal 1,45 evra. V intenzivnih sadovnjakih so jih pridelali 30.600 ton, v ekstenzivnih pa 3400 ton. Če bi to količino razdelili med vse prebivalce Slovenije, bi vsak dobil 16 kilogramov. Stopnja samooskrbe s sadjem je znašala 16 odstotkov. Na prebivalca je bilo za prehrano na voljo v povprečju 132 kilogramov sadja.

Tradicionalni slovenski zajtrk je sestavljen iz kruha, masla, medu, mleka in jabolka ali drugega svežega oz. suhega sadja brez dodanega sladkorja. V prejšnjem šolskem letu je 988 vrtcev obiskovalo 84.522 predšolskih otrok, v 819 osnovnih šol s podružnicami pa je bilo vpisanih 196.371 učencev, so še navedli statistiki.