Brezposelnih lani manj, prekarnih delavcev več
Državni statistični urad je pred 1. majem, praznikom dela objavil nekaj statističnih podatkov. Stopnja brezposelnosti je bila lani 0,2 odstotne točke nižja kot leto prej, stopnja delovne aktivnosti pa 0,8 odstotne točke višja. Prekarnih delavcev je bilo več, zaposlenih, ki delo včasih ali pogosto opravljajo od doma, pa je bilo največ do zdaj.
Delovno aktivnih je bilo lani 972.000, stopnja brezposelnosti pa je znašala 4,7 odstotka, je objavil statistični urad.
V zadnjih 14 letih je bilo delovno aktivnih največ leta 2008, ko jih je bilo 996.000. Takrat je bila stopnja brezposelnosti najnižja in je znašala 4,4 odstotka. Ravno obrnjeno je bilo leta 2013, ko je bilo delovno aktivnih najmanj, in sicer 906.000, stopnja brezposelnosti pa je bila najvišja in je znašala 10,1 odstotka.
Zaposleni so lani v povprečju običajno opravili 39,3 ure na teden. Moški so običajno opravili 40 ur tedensko, ženske pa 38,6 ure.
Več kot petina je bila zaposlenih v predelovalni dejavnosti, v kateri so tedensko običajno opravili 39,8 ure. Običajno so v povprečju tedensko največ ur opravili zaposleni v rudarstvu, in sicer skoraj 41 ur.
Pogosto ali občasno je ob sobotah lani delalo 43,8 odstotka vseh delovno aktivnih, 22,8 odstotka jih je delalo ob nedeljah, 34,4 odstotka zvečer, 14,6 odstotka pa ponoči. Med poklici, v katerih so vsaj občasno opravljali delo ob koncu tedna ali ob manj ugodnih urah v dnevu, so izstopali kmetovalci, gozdarji in ribiči.
Brez upoštevanja delovno aktivnih v vojaških poklicih je bilo največ delovno aktivnih, ki so delo opravljali ob koncu tedna, v poklicni skupini, ki vključuje poklice za storitve in prodajalce. Tri četrtine jih je namreč delalo ob sobotah, več kot tretjina pa ob nedeljah.
Upravljavci strojev in naprav, industrijski izdelovalci in sestavljavci pa so bili poklicna skupina, v kateri je bilo največ tistih, ki so delali ob manj ugodnih urah dneva. Več kot tretjina jih je delala ponoči, več kot polovica pa zvečer.
Zaposlenih, ki so svoje delo pogosto opravljali od doma, je bilo lani 24.000 več kot leto prej, kar je pomenilo 52-odstotno rast. Od doma je pogosto delalo 8,6 odstotka zaposlenih, občasno pa 11,6 odstotka. Delež zaposlenih, ki svoje delo včasih ali pogosto opravljajo od doma, se je v desetih letih povečal za 6,5 odstotne točke. V letu 2011 je ta delež znašal 13,7 odstotka, lani pa dobro petino.
Delež prekarnih delavcev, torej tistih z nestandardnimi oblikami dela, ki veljajo za nestabilne in negotove, se je lani v primerjavi z letom prej zvišal za 1,3 odstotne točke. Takšno delo je opravljalo 58.000 delovno aktivnih, kar je predstavljalo šestodstotni delež. Skoraj polovica med njimi je bila študentov, ki so delali prek študentskega servisa.
Povprečna mesečna bruto plača je bila 1942 evrov. Pri moških je znašala 1979 evrov, pri ženskah pa 1896 evrov. Plačna vrzel med spoloma je tako znašala 4,2 odstotka. Edina poklicna skupina, kjer so bile plače z vidika spola popolnoma izenačene, so bili strokovnjaki za varstvo okolja, so še navedli na statističnem uradu.
