Kaj je azijski sršen?

Azijski sršen, z latinskim imenom Vespa velutina nigrithorax, izvira iz jugovzhodne Azije.

Telo azijskega sršena v dolžino meri med dva do tri centimetre. Z razdalje je videti precej temno, saj sta glava in oprsje živali črna. Zadek je pretežno rjave barve, z ozkimi rumenimi obrobami členov in rumenem četrtem členu zadka, so v sporočilu za javnost pojasnili na zavodu za varstvo narave.

Noge azijskega sršena so večinoma rjave barve, le skrajni členi so rumeni. Sprednji del glave s čeljustmi je prav tako obarvan rumeno.

Azijski sršen lahko nova območja kolonizira tudi s spontanim širjenjem, letno lahko prepotuje do 200 kilometrov.

Prepoznavni znak sršenov so tudi gnezda, ki jih zgradijo spomladi in jih naseljujejo vse do pozne jeseni. Gnezda azijskega sršena so velike okrogle ali jajčaste strukture, zgrajene iz celuloze.

V širino merijo do 60 centimetrov, v višino pa 80 centimetrov. Na strani imajo majhno vhodno odprtino. Gnezda azijskega sršena lahko štejejo več tisoč osebkov.

Azijski sršen se pojavlja v različnih naravnih habitatih, na kmetijskih površinah in v urbanih območjih. Najpogosteje ga je mogoče opaziti podnevi med aprilom in oktobrom, ob mraku preneha leteti.

V Evropi je bil azijski sršen prvič opažen leta 2004, in sicer v Franciji, kamor je bil zanesen kot slepi potnik pri transportu.

Zaradi potencialno velikih negativnih vplivov na okolje je od leta 2017 uvrščen na seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo EU. Posledično zanj veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja.

Azijski sršen lahko največ škode za naravno okolje povzroči s povezani s plenjenem medonosnih čebel in divjih opraševalcev. Kot opozarjajo na zavodu, s tem negativno vplivajo na domorodne vrste in ekosisteme, saj zmanjšujejo lokalne populacije žuželk, biotsko pestrost, predstavljajo tekmeca domorodnim vrstam in vplivajo na stopnjo opraševanja.

Veliko grožnjo predstavljajo predvsem kmetijstvu, zaradi zmanjšanja stopnje opraševanja rastlin, plenjenja čebeljih družin in hranjenja s sadjem.

V primeru pika lahko povzročijo tudi zdravstvene težave pri ljudeh, še posebej v primeru alergij na strup, ko lahko pride do anafilaktičnega šoka.

Azijskega sršena v Sloveniji še niso zasledili, zaradi njegovega hitrega širjenja po Evropi pa na zavodu svarijo, da obstaja velika verjetnost, da se bo kmalu pojavil tudi pri nas.

Azijski sršen sicer ni edini tujerodni sršen pri nas. Od leta 2019 so namreč na Primorskem trikrat opazili orientalskega sršena.

Telo slednjega je v celoti rjavordeče barve, rumena sta le sprednji del glave in tretji ter četrti člen zadka. Sprednji del glave je rumen, čeljusti pa rdečerjave. V dolžino meri 2,5 do 3,5 centimetra, torej je večji od azijskega sršena.

V Sloveniji ima azijski sršen edinega naravnega tekmeca v domorodnem evropskem sršenu. Ta je nekoliko večji, saj doseže dolžino od 3 do 3,5 centimetra.

Glava in oprsje evropskega sršena sta rdečerjava, zadek pa pretežno rumen, noge so v celoti rjave. Sprednji del glave s čeljustmi je rumene barve.

Ker je evropski sršen pomemben z vidika odpornosti ekosistemov proti azijskemu sršenu, na zavodu za varstvo narave odsvetujejo nepremišljeno lovljenje sršenov. V neselektivne pasti za lovljenje sršenov se tako prepogosto ujamejo tudi domorodni sršeni in druge žuželke, opozarjajo.