V Jeruzalemu našli 1700 let staro oljenko

Edinstvena najdba, ki je bila, sodeč po sledovih saj, v uporabi pred približno 1700 leti, ponuja zanimiv vpogled v judovsko kulturno in versko življenje v tistem času, piše spletni portal Art Daily.

"Svetilko odlikuje odlična umetniška izdelava, poleg tega je v celoti ohranjena, zaradi česar gre res za izjemno in redko najdbo," je povedal vodja izkopavanj Michael Chernin.

"Menora, kadilnica in palmova veja so simboli, povezani z Judi in jeruzalemskim templjem. Najdba je še posebej presenetljiva, saj imamo zelo malo dokazov o obstoju judovske naselbine v Jeruzalemu in okolici iz tega obdobja. Ko je rimski cesar Hadrijan leta 135 zatrl Bar Kohbovo vstajo, so bili Judje izgnani iz mesta. Oljenka je ena od redkih materialnih sledi judovske prisotnosti v okolici Jeruzalema v obdobju od 3. do 5. stoletja," je pojasnil.

Po besedah arheologa Benjamina Storchana iz izraelske uprave za starine svetilko krasijo geometrijski vzorci, na sredini je upodobljen sedmeroramni svečnik oziroma menora s trikotnim podstavkom. Oljenke z upodobitvijo menore so po njegovih besedah izjemno redke, danes jih v arhivu izraelskih nacionalnih zakladov hranijo le nekaj. Izbor simbolov na svetilki pa ni naključen. Gre namreč za zanimivo pričevanje, ki povezuje vsakdanje predmete in vere med prebivalci starodavnega Jeruzalema. "Zdi se, da je svetilka pripadala Judu, ki jo je kupil zaradi spomina na jeruzalemski tempelj."

"Očitno je, da je izdelovalec svetilke njenemu okrasju posvetil veliko časa in truda," je še povedal Storchan. Kot je pojasnil, je bila svetilka izdelana s pomočjo krhkih in zapletenih kalupov iz apnenca. Lončar je glino stisnil v kalupa, ki ju je nato spojil. Tak način izdelave je omogočal prefinjeno oblikovanje ter zapleteno okrasje.

Kot je še pojasnil je tempeljska menora postala judovski simbol v obdobju drugega jeruzalemskega templja. Po uničenju templja pa je podoba menore postala pomembna ikona v judovskem kolektivnem spominu tako v Izraelu kot v diaspori.