Koliko časa še ostaja Zemlji? Pesimistične napovedi Stephena Hawkinga in NASE
Vprašanje o koncu sveta že dolgo buri domišljijo človeštva. Različne kulture in znanstveniki so skozi stoletja razvijali teorije o tem, kako bi lahko izgledal konec našega planeta. Čeprav so se napovedi nekaterih civilizacij, kot so Maji, izkazale za napačne, sodobni znanstveniki, vključno s pokojnim fizikom Stephenom Hawkingom in strokovnjaki NASE, ponujajo analize, ki opozarjajo na negotovo prihodnost življenja na Zemlji.
Stephen Hawking je v dokumentarcu "Iskanje novega sveta" predlagal okvirni datum za konec človeštva na Zemlji: leto 2600. Predvidel je, da bi se planet lahko spremenil v "ogromno ognjeno kroglo", če se bo trenutni tempo porabe in onesnaževanja nadaljeval. Njegova napoved temelji na kumulativnem vplivu globalnega segrevanja, podnebnih sprememb in učinka tople grede, ki bi po njegovem mnenju pospešili izginotje našega planeta.
NASA delno podpira Hawkingova opozorila, čeprav ne ponuja točnega datuma za konec Zemlje. Poudarja pomen ohranjanja energetskih virov in nujno potrebo po spremembi vzorcev porabe. Strokovnjaki NASE opozarjajo, da trenutni tempo izkoriščanja naravnih virov ogroža trajnost planeta. Brez drastičnih sprememb pri upravljanju virov bi se Zemlja lahko približala točki, kjer človeško življenje ne bi bilo več možno.
Za boj proti tem grožnjam NASA izvaja številne programe preprečevanja in spremljanja. Eden od njihovih pristopov je identifikacija morebitnih groženj iz vesolja, kot je trk asteroidov, ki bi lahko še poslabšal razmere na Zemlji. Poleg tega NASA proučuje podnebne spremembe z opazovanjem Zemlje, pobudo, ki si prizadeva zbrati natančne podatke o globalnem segrevanju in poskuša omejiti njegov napredek.