Kaj so redke zemlje?
Redke zemlje, skupina 17 težkih kovin, ki veljajo za strateške surovine, vse bolj postajajo predmet geopolitičnih razprav. Ameriški predsednik Donald Trump je nedavno izjavil, da bi ZDA lahko pomoč Ukrajini pogojevale z dostopom do teh surovin, ki so ključne za proizvodnjo elektronike. Podobno možnost je že lani omenjal tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Redke zemlje, med katere sodijo europij, cerij, lantan, disprozij in neodim, so nenadomestljive v visokotehnoloških panogah. Europij je bistven za izdelavo televizijskih zaslonov, cerij se uporablja za poliranje stekla in rafiniranje nafte, lantan omogoča delovanje avtomobilskih katalizatorjev, neodim in disprozij pa sta ključna pri izdelavi izjemno močnih magnetov, ki omogočajo delovanje vetrnih turbin na morju.
Čeprav ime nakazuje redkost, so te surovine razmeroma razširjene, vendar je njihovo pridobivanje zahtevno in drago. Po ocenah ameriškega geološkega zavoda je na svetu približno 110 milijonov ton zalog, največ jih ima Kitajska, ki s 44 milijoni ton vodi na tem področju. Brazilija in Vietnam imata vsak okoli 20 milijonov ton, Rusija približno 10 milijonov, Indija pa sedem milijonov ton. Velika nahajališča naj bi bila tudi na Grenlandiji.
Kitajska že desetletja izkorišča svoje zaloge s pomočjo velikih naložb v rafinerije, pri čemer pogosto ne upošteva strogih okoljskih standardov, ki veljajo v zahodnih državah. Zaradi kompleksnosti in ekoloških tveganj je pridobivanje redkih zemelj v mnogih državah previdno regulirano, kar Kitajski omogoča prevladujoč položaj na svetovnem trgu.
Geopolitična vrednost teh surovin postaja vse pomembnejša, saj so nepogrešljive v računalništvu, baterijski industriji in energetski tehnologiji. Razprava o njihovem dostopu in nadzoru nad nahajališči se zato nadaljuje na najvišjih političnih ravneh.
