Kaj je mišja mrzlica?
Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom oziroma mišja mrzlica je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi. Bolezen se z glodalca na človeka prenese preko vdihavanja virusov, ki se nahajajo v izločkih glodalcev, bolezen pa se ne prenaša s človeka na človeka.
Mišja mrzlica je okužba z virusi, ki se v naravnem okolju pojavljajo v kronično okuženih malih sesalcih, predvsem glodalcih. Živali viruse izločajo v slini, urinu in iztrebkih, ki pa se na človeka prenesejo z vdihavanjem virusov iz izločkov ali poginulih živali, na primer med čiščenjem prostorov.
V Sloveniji bolezen povzročajo predvsem virusi puumala, dobrava in dobrava-kurkino, ki povzročajo lažje oblike obolenja.
Bolezen poteka v več fazah. V prvi fazi, ki traja nekaj dni, je prisotna predvsem visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč. Pri lažji obliki pride do ozdravljenja brez posledic. V težkih primerih bolezni po nekaj dnevih visoke vročine pride do nenadnega padca krvnega pritiska. Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah. Sledi obdobje, kjer prevladujejo znaki odpovedi ledvic.
Zdravljenje je simptomatsko. Smrtnost zaradi bolezni je nizka, in sicer od pet do 15 odstotkov. Cepiva proti tej bolezni zaenkrat še ni.
Povečano število obolenj je običajno povezano s povečanim številom glodalcev, kar pa je povezano z več dejavniki, kot je na primer blaga zima. Porast se običajno ciklično pojavlja na tri do pet let. Splošni ukrepi so usmerjeni k uničevanju glodavcev in splošni ter osebni higieni.