Mineva 80 let od prevrnitve čezoceanke Rex med Izolo in Koprom

Ob okrogli obletnici zračnega napada na nasedlo čezoceanko sta izolska občina in Center za kulturo, šport in prireditve (CKŠP) v sodelovanju s filatelistom Gorazdom Budalom v četrtek pripravila spominsko srečanje, na katerem so predstavili ponatisnjeno spominsko razglednico s priložnostnim poštnim žigom in osebno poštno znamko.

Izvirna razglednica avtorja Alda Brovaroneja je sicer del Budalove osebne zbirke, njen ponatis pa bo od 15. septembra mogoče kupiti v galeriji Alga, kinu Odeon in Turističnem združenju Izola.

Spominskega srečanja sta se med drugimi udeležili direktorica CKŠP Vesna Rebec in podžupanja Agnese Babič. Slednja je med drugim poudarila, da je imel Rex, sicer razkošna ter med leti 1933 in 1935 tudi najhitrejša čezoceanka, za Izolane poseben pomen. Del območja ob obalni cesti so celo poimenovali po njem. Rebec pa je poudarila, da je pomembno, da ne pustimo, da gredo dogodki v pozabo.

Filatelist Budal je v imenu nekdanjega pomorščaka in zbiratelja Rexovih predmetov Slavka France, ki je bil zaradi bolezni odsoten, napovedal, da bodo Izoli podarili maketo ladje. Obenem je predlagal, da bi na območju, kjer je Rex potonil, postavili spominsko obeležje, saj da je enako pomemben kot Parenzana.

Spominsko obeležje je sicer predvideno v sklopu ureditve obalne ceste, projekta, ki ga skupaj izvajata izolska in koprska občina. Na spominskem srečanju so spomnili še na leta 2022 izdano monografijo Rex: mit iz plitvine avtorjev Bogdane Marinac, Franca Jurija, Nadje Terčon in Snježane Karinja, sodelavcev Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran.

"Knjiga je že skoraj pošla, veseli bi bili ponatisa. Je edina napisana v slovenščini, Rex pa je v našem kolektivnem spominu nekaj pomembnega," je povedal Juri.

Terčon, ki je monografijo z dokumentarnim in fotografskim gradivom tudi uredila, je dodala, da bi ponatis dopolnili, če bi zbrali dovolj sredstev. Ob tem je razkrila zanimivosti o razrezu mogočne potopljene ladje: Ko so jo v 50. letih prejšnjega stoletja rezali, je to v majhnem in plitvem Koprskem zalivu vplivalo celo na floro in favno, del strojne opreme ladje pa je nekdanja jugoslovanska oblast uporabila na drugih ladjah.

"Pomembno je tudi, da je knjigo oblikovala Izolanka Mateja Tomažinčič in da sta otroka na naslovnici nedolgo nazaj preminuli koprski umetnik, potapljač in muzejski sodelavec Dušan Podgornik ter njegova sestra Jasna. Fotografiral ju je oče. V ozadju je videti razbitine Rexa. Fotografija ima veliko simbolnih pomenov - tako, kot je potonil Rex, se je poslovil tudi nekdanji italijanski fašistični režim," je dejala Terčon.

Veliko informacij o ladji ji je posredoval Izolan Marjan Kralj. Kot otrok je dvakrat priplaval do Rexa in se povzpel nanj. Upodobil ga je na številnih slikah in bil 24 let strasten zbiralec z ladjo povezanih predmetov. Oboje si je bilo mogoče ogledati v galeriji v Kocjančičevi ulici.

Rex je bil italijanski čezoceanski potniški parnik, splovljen leta 1931. Krstila sta ga italijanska kraljica Elena in kralj Viktor Emanuel III., v tistem obdobju pa je bil Rex največja potniška ladja, ki je plula pod zastavo Kraljevine Italije. Med letoma 1933 in 1935 je nosil modri trak za najhitrejše prečkanje Atlantika proti zahodu.

Med vojno je parnik nekaj časa opravljal pomorsko službo v Sredozemskem morju, ko pa je junija 1940 Italija vstopila v vojno, je bilo dogovorjeno, da najdejo zanj skrivališče pred zavezniškimi letali. Nekaj časa je bil zasidran v Pulju, proti koncu vojne so se Nemci odločili, da ga z vlačilci prepeljejo v Koprski zaliv, kjer pa je 6. septembra 1944 zaradi plitvega morja nasedel. 8. septembra 1944 so ga napadla zavezniška letala, zadelo ga je 123 raket. Ladja je po napadu štiri dni gorela, nato pa se je potopila. Leta 1950 so razbitino razrezali, na morskem dnu v Koprskem zalivu pa je še veliko njenih ostankov.