Zgodba se je začela po bitki pri Le Cateau leta 1914, ko je Fowler ostal ločen od svoje enote med umikom zavezniških sil. Več mesecev je preživel sam v gozdovih, dokler ga ni našel domačin Louis Basquin. Ta ga je odpeljal do svoje tašče, Madame Belmont-Gobert, ki se je skupaj s hčerko odločila, da ga skrije.
Skrili so ga v veliki hrastovi omari v dnevni sobi. Kmalu zatem so se v hišo naselili nemški vojaki. »Pogosto sem preživel več ur v omari, medtem ko so sedeli le nekaj metrov stran. Če bi zakašljal, bi bilo vse konec,« je pozneje povedal Fowler.
V tem času je moral ostajati popolnoma tih in negiben. Iz skrivališča je lahko prišel le ponoči. Družina je z različnimi načini odvračala pozornost vojakov, hkrati pa so jim pomagali tudi sosedje, ki so prinašali hrano.
Nevarnost razkritja je bila stalna. V podobnem primeru so drugega vojaka po odkritju usmrtili, žensko, ki ga je skrivala, pa kaznovali s prisilnim delom.
Ko so oblasti odredile zaplembo hiše, se je družina preselila drugam in s seboj odnesla tudi omaro, v kateri je ostal Fowler. Nemški vojak je celo pomagal pri prenosu pohištva, ne da bi vedel, kaj skriva.
Njegovo skrivanje se je končalo oktobra 1918 z prihodom zavezniških sil. Sprva so ga britanski vojaki obravnavali kot dezerterja, a so kasneje pojasnili okoliščine.
Po vojni je Madame Belmont-Gobert prejela priznanja za svojo pomoč, omaro pa so shranili v muzeju. Fowler se je po vojni preselil na Škotsko, kjer je živel do smrti leta 1964.
