Ženske v znanosti še vedno soočene s prikrito diskriminacijo
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je v okviru Dnevov enakosti spolov potekal pogovor z naslovom Enakost spolov v znanosti – Profesionalne kariere znanstvenic_kov, na katerem so sodelovale dr. Mirjana Ule, dr. Kristina Žagar Soderžnik, dr. Saša Pišot, dr. Branislava Vičar in dr. Milica Antić Gaber. Predstavile so rezultate raziskave o kariernih možnostih in delovnih pogojih v znanosti, ki jo pripravlja ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
Kljub navidezni enakosti med spoloma podatki kažejo drugačno sliko. Čeprav je v akademskem prostoru skoraj polovica žensk, se njihov delež z višanjem naziva hitro zmanjšuje. Med prejemniki naziva zaslužni profesor je kar štirikrat več moških kot žensk. Razlike so opazne tudi pri plačah – doktorice znanosti v povprečju zaslužijo skoraj 12 odstotkov manj kot njihovi moški kolegi, razlika pa v nekaterih primerih preseže tudi 19 odstotkov.
Raziskava razkriva, da se diskriminacija v znanstvenem okolju največkrat kaže v prikriti obliki – pri dodeljevanju projektov, zaposlovanju in napredovanju. Kar polovica sodelujočih je prepričanih, da so prikrajšani zaradi nepripadnosti določenim interesnim skupinam ali političnim povezavam. Več kot 40 odstotkov žensk je prepričanih, da do diskriminacije prihaja zaradi spola, med moškimi pa je takšnih le 20 odstotkov. Pri vprašanju vpliva družinskih obveznosti je razlika še večja – diskriminacijo zaradi tega občuti 37 odstotkov žensk in le 12 odstotkov moških.
Diskriminacija se pogosto izraža z dolgotrajnimi pogodbami za določen čas, negativnimi govoricami ali manj ugodnimi kariernimi možnostmi. Ženske so ob tem bolj obremenjene s pedagoškim delom, medtem ko moški pogosteje prevzemajo vodstvene funkcije. Kljub tem podatkom kar petina moških meni, da diskriminacije v znanosti ni, to stališče pa deli le sedem odstotkov žensk.
Na pogovoru so opozorili tudi na vpliv neoliberalnih sprememb v visokem šolstvu, ki dodatno otežujejo delo raziskovalcev – predvsem skozi kratkoročne projekte, nerealna pričakovanja in kvantitativno vrednotenje raziskovalnega in pedagoškega dela.
Dr. Mirjana Ule je izpostavila, da nizka zastopanost žensk v vodstvu vodi v demokratični primanjkljaj, saj to vpliva na raziskovalno politiko in kriterije ocenjevanja. Mlade znanstvenice težko najdejo vzornice, kar otežuje njihov razvoj in napredovanje.
Anketo je v celoti izpolnilo 739 oseb, delno pa 390. Dokončanje raziskave se pričakuje do poletja letos.
