Musk je bil leta 2015 med soustanovitelji OpenAI in je v projekt vložil okoli 38 milijonov dolarjev. Po njegovih navedbah je bilo podjetje ustanovljeno kot neprofitna organizacija za razvoj umetne inteligence v korist človeštva.
Danes se OpenAI pripravlja na vstop na borzo, Musk pa trdi, da je podjetje zapustilo prvotni namen in postalo usmerjeno predvsem v dobiček.
V tožbi zahteva več milijard dolarjev odškodnine in odstranitev Sama Altmana z vodilnega položaja. Po njegovih navedbah bi moral denar nameniti razvoju resnično odprte umetne inteligence.
OpenAI medtem zatrjuje, da je Musk tožbo vložil prepozno. Porota bo najprej odločala prav o tem vprašanju. Če bo presodila, da je bila vložena pravočasno, bo sledila obravnava vsebine spora.
V nadaljevanju bo morala porota presoditi tudi, ali je OpenAI zlorabil prvotni namen organizacije in zaupanje ustanoviteljev.
Musk poleg OpenAI toži tudi Microsoft, ki je eden največjih partnerjev podjetja. Po njegovih navedbah naj bi Microsoft podpiral preoblikovanje organizacije v podjetje, usmerjeno v ustvarjanje dobička.
Spor med Muskom in Altmanom poteka v času hitrega razvoja umetne inteligence in vse večjega tekmovanja med tehnološkimi podjetji na tem področju.
