Strateški svet GZS za jasno definicijo in financiranje aplikativnih projektov

"Nujno je postaviti jasno definicijo ter določiti razmejitev sredstev med temeljne in aplikativne projekte tako, da bo jasno opredeljeno, kaj natanko se financira iz sredstev predvidenih v višini 1,25 odstotka BDP za znanstveno raziskovalno in inovacijsko dejavnost in koliko od tega bo namenjeno za sodelovanje z gospodarstvom," so po današnji seji strateškega sveta Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za raziskave, razvoj in inovacije sporočili z GZS.

Predsednik GZS Tibor Šimonka je spomnil dogovora med gospodarstvom, znanostjo in politiko o razvoju blaginje, ki so ga podpisali aprila lani. Kritičen je bil do slovenskega inovacijskega ekosistema, ki se po njegovem mnenju prepočasi vzpostavlja, ter poudaril, da mora biti področje razvoja, raziskav in inovacij usklajeno s prioritetnimi panogami slovenskega gospodarstva.

Glede na to, da je v dogovoru zapisano, da naj bi se javna vlaganja v RRI do leta 2027 povečala na en odstotek BPD, je po mnenju ministra za visoko šolstvo, znanosti in inovacije Igorja Papiča s predlogom novele zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti ta cilj celo presežen, saj je zapisan dvig na 1,25 odstotka BPD.

Pojasnil je, da je potrebno med vsemi deležniki doreči konsenz o razmejitvi sredstev med temeljnimi in aplikativnimi projekti. Napovedal je objavo javnega razpisa Aris za projekte TRL3-6 do konca leta in izpostavil pomen SRIP. Dodal je, da je Aris dobil nalogo, da skupaj z Rektorsko konferenco in KOsRIS ter GZS oblikuje novo definicijo aplikativne raziskave, ki jih je v vsakem primeru treba izvajati v sodelovanju z gospodarstvom in širšo družbo.

Predsedujoča Rektorske konference RS Klavdija Kutnar je izrazila željo po dodatni okrepitvi sodelovanja. "Nič ni narejeno od danes na jutri. Predvsem v okviru načrta za okrevanje in odpornost smo univerze prejele zadolžitev za realizacijo projektov, da se bolj povežemo z gospodarstvom, da razvijemo mikrodokazila," je dejala.

Predsednik KOsRIS Andrej Pančur je pozdravil skupne nastope v inovacijskih in raziskovalnih projektih in jasno podprl sodelovanje med vsemi deležniki pri implementaciji podpisanega zavezništva.

Po besedah generalne direktorice GZS Vesna Nahtigal se zbornica še kako zaveda pomena strateškega razvoja in internacionalizacije, nenazadnje je bil zato v začetku leta postavljen vsebinski steber znotraj GZS.

"Če predlog zakona ne bo upošteval specifičnih potreb gospodarstva, bo inovacijski potencial slovenskega gospodarstva ostal neizkoriščen, Slovenija pa bo še bolj padla na mednarodni lestvici konkurenčnosti," je izpostavila. Opozorila je tudi na manjkajočo kontinuiteto razpisov. Zadnji večji programski razpis je bil leta 2016.

Direktorica za strateški razvoj in internacionalizacijo na GZS Natalija Stošicki pa je povedala, da je Slovenija od leta 2012, ko smo bili po svetovnem inovacijskem indeksu na 26. mestu, padla za osem mest. Izpostavila je še, da je Slovenija boljša pri kreiranju znanja, tudi v odstotku raziskovalnih talentov v podjetjih oz. poslu, slaba pa v inovacijskem povezovanju, absorpciji znanja, učinkih znanja in kreativnih outputih.

Po prepričanju rektorja Univerze v Ljubljani Gregorja Majdiča je sicer težko ločiti bazične od aplikativnih raziskav, ker so medsebojno povezane in "ene brez drugih ne morejo". Brez bazičnih raziskav ne bomo več univerza, ampak visoke strokovne šole, kar se bo kazalo tudi na kadrih, je še povedal.

Minister Papič je ob koncu seje potrdil, da lahko s strani SSRRI pričakovana razdelitev javnih sredstev med temeljne in aplikativne projekte velja za kompetitivne projekte na razpisih Arisa, o čemer pa bi bilo potrebno nadaljevati z razpravo in doseči konsenz med vsemi deležniki. Čeprav po njegovih besedah delamo v pravi smeri, bodo rezultati vidni šele čez nekaj let.