Skupina Luka Koper lani z rekordnimi poslovnimi rezultati
Skupina Luka Koper je lani ustvarila rekordnih 313,5 milijona evro čistih prihodkov od prodaje, kar je 37 odstotkov več kot predlani. Čisti dobiček je poskočil za 133 odstotkov na prav tako rekordnih 74,2 milijona evrov. Največji doslej je bil tudi pretovor blaga v pristanišču.
"Skupina Luka Koper je uspešno kljubovala še vedno oteženim gospodarskim razmeram in leto 2022 zaključila z rekordnimi poslovnimi rezultati," so v informaciji o poslovanju, ki je bila danes objavljena na spletni strani Ljubljanske borze, zapisali v Luki Koper.
Na povečanje čistih prihodkov od prodaje, ki so bili štiri odstotke nad načrtom, so vplivali predvsem prihodki iz naslova skladiščnin zaradi podaljšanega časa zadrževanja blaga na skladišču zaradi razmer na globalnem logističnem trgu, ki so se zaradi postopne normalizacije razmer ob koncu leta 2022 zmanjšali.
Lani se je povprečen čas zadrževanja polnih kontejnerjev na terminalu s predlanskih 5,5 dni podaljšal na 7,6 dni.
Na višje prihodke je vplivala tudi rast cen storitev, povečan obseg pretovora in dodatnih storitev vseh blagovnih skupin, tudi zaradi višje produktivnosti.
Višji čisti prihodki od prodaje so pozitivno vplivali na dobiček iz poslovanja (EBIT), ki je glede na predlani porasel za 165 odstotkov na 83,1 milijona evrov. Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je bil s 114,6 milijona evrov za 87 odstotkov višji kot predlani.
Ladijski pretovor je porasel za 12 odstotkov na 23,2 milijona ton. Presežena je bila zgodovinska meja milijon pretovorjenih kontejnerskih enot (TEU) v enem letu; pretovorili so jih 1,02 milijona, kar je dva odstotka več kot predlani.
Rekorden je bil tudi pretovor avtomobilov; povečal se je za 22 odstotkov na nekaj več kot 801.000 vozil.
Zgodovinski mejniki so bili doseženi tudi na terminalih za generalne, sipke in razsute ter tekoče tovore. V skupini generalnih tovorov je pretovor porasel za 16 odstotkov na 1,3 milijona ton, v skupini sipki in razsuti tovori za 12 odstotkov na 6,2 milijona ton in v skupini tekoči tovori za 39 odstotkov na 4,6 milijona ton.
Glede vpliva vojne v Ukrajini so navedli, da je neposredna izpostavljenost skupine Luka Koper do Rusije in Ukrajine razmeroma majhna, obseg pretovora prek Luke Koper, ki je namenjen za trga Ukrajine in Rusije, je namreč zanemarljiv. Kljub temu poslovodstvo redno spremlja razmere na trgu.
Skupina je lani za naložbe namenila 50,8 milijona evrov, kar je tri odstotke manj kot leto prej. Izvajala je večje naložbe predvsem na območju kontejnerskega terminala in terminala za avtomobile, ki predstavljajo nov razvojni cikel teh najpomembnejših strateških blagovnih skupin. Sprejela je končne investicijske odločitve za obdobje od leta 2022 do leta 2027 v skupni višini 430 milijonov evrov.
Poslovni odhodki so porasli za 16 odstotkov na 234,7 milijona evrov. Stroški energije so bili zaradi večje porabe pogonskega goriva ter zaradi višjih cen elektrike in pogonskega goriva višji za 4,6 milijona evrov. Povečali so se tudi drugi stroški, med drugim ob večjem pretovoru in prihodkih stroški pristaniških storitev za 5,4 milijona evrov ter stroški takse na pretovor in stroški koncesije. Število zaposlenih v skupini se je medletno povečalo za 63 na 1638.
Danes se je na ustanovni seji sestal nadzorni svet v prenovljeni sestavi ter za predsednika izvolili Mirka Bandlja, za namestnika pa Tomaža Benčino. Na novo so oblikovali tudi vse tri komisije nadzornega sveta - revizijsko, kadrovsko in poslovno, so ločeno objavili v Luki Koper.
Delničarji družbe so na izredni skupščini 6. februarja odpoklicali štiri člane nadzornega sveta, ki so jih imenovali v času vlade Janeza Janše, in sicer Francija Matoza, Nevenko Črešnar Pergar, Andreja Koprivca in Božidarja Godnjavca, ter se seznaili z odstopom nadzornice Tamare Kozlovič, ki je bila izvoljena v DZ. Za nadzornike so imenovali Boruta Škabarja, Barbaro Nose, Jožefa Petroviča, Boštjana Raderja in Mirka Bandlja. Benčina, ki je mandat začel junija lani, v času sedanje vlade, je ostal v nadzornem svetu.
