Rimski hotelirji na nogah zaradi zvišanja turistične takse
Hotelirji v Italiji protestirajo proti zvišanju turistične takse, ki jo je sprejela mestna občina Rim. Turistična taksa za počitniške apartmaje se bo oktobra zvišala s 3,50 evra na šest evrov na noč, za klasične hotele z dvema zvezdicama s treh na pet evrov, za luksuzne hotele pa s sedanjih sedem na 10 evrov.
"V času, ko turizem v Rimu po težkem obdobju pandemije spet cveti, je absurdno, da mestni svet obremenjuje panogo s povišanjem turistične takse. Turizem v Rimu že eno leto lahko ustvarja delovna mesta, povečuje bruto domači proizvod in spodbuja gospodarstvo," je sprejemu sklepa po navedbah avstrijske tiskovne agencije APA oporekal predsednik rimskega združenja hotelirjev Federalberghi Giuseppe Roscioli.
Kritike je bilo slišati tudi iz vrst opozicije v rimskem mestnem svetu. "Če mora mestna oblast služiti denar, tega ne bi smela početi na račun turistov," je dejal svetnik opozicijske stranke Bratje Italije Federico Rocca.
Da bi napolnile svoje prazne blagajne, vse več občin v Italiji uvaja turistično takso. Še pred nekaj leti so jo turisti plačevali le v redkih umetniških mestih.
Ocenjuje se, da bodo italijanske občine v letu 2023 po zaslugi tega davka zbrale rekordnih 679 milijonov evrov. To je po ocenah observatorija JFC 9,5 odstotka več kot lani. Številka je tudi višja kot v predkriznem letu 2019, ko se je ustavila pri 622 milijonov evrov.
Glede na milijone prenočitev gostov, ki jih vsako leto zabeležijo v Italiji, velja turistična taksa za pravi blagoslov za občinske blagajne, je poročala APA. Z dajatvijo občine financirajo visoke stroške vzdrževanja palač, spomenikov in parkov. Vse prevečkrat pa se s turistično takso pokriva tudi primanjkljaj občinske blagajne.
Med mesti z najvišjimi turističnimi dajatvami sta Rim in Benetke. Nedavno so turistično takso v višini enega evra na obiskovalca uvedli tudi na otoku Ponza v Tirenskem morju južno od Rima.
