Razpoloženje v gospodarstvu se je septembra rahlo skisalo
Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu se je po avgustovskem izboljšanju septembra spet nekoliko poslabšalo. Vrednost kazalnika gospodarske klime je bila z -2,2 odstotne točke za 0,5 odstotne točke nižja kot avgusta, a še vedno za 2,6 odstotne točke višja kot septembra lani, je objavil statistični urad.
Trenutna gospodarska klima je kljub septembrskemu blagemu poslabšanju ostala na ravni dolgoletnega povprečja 2010-2020.
Negativno so na septembrsko spremembo vplivali kazalniki zaupanja med potrošniki (z znižanjem za štiri točke na -28 točk je skupni kazalnik gospodarske klime znižal za 0,8 odstotne točke), v trgovini na drobno (s padcem s 15 na 11 točk je skupni indeks znižal za 0,2 odstotne točke), v predelovalnih dejavnostih (z znižanjem za eno točko na minus sedem točk je skupni kazalnik znižal za 0,1 odstotne točke) in v gradbeništvu (z znižanjem s sedem na šest točk ga je prav tako znižal 0,1 odstotne točke).
Le vpliv kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih je bil pozitiven. Z rastjo s 15 na 18 točk je skupni indeks gospodarske klime zvišal za 0,7 odstotne točke.
K medletni rasti kazalnika gospodarske klime pa so prispevali trije od petih kazalnikov, ki ga sestavljajo. Kazalnik v storitvenih dejavnostih je z dvigom s 14 na 18 točk skupni kazalnik dvignil za 1,2 odstotne točke, v predelovalnih dejavnostih je šel gor z minus 10 na minus sedem točk in skupni kazalnik zvišal za 1,1 odstotne točke, med potrošniki pa je kazalnik z dvigom z -33 na -28 točk skupni kazalnik dvignil za 1,0 odstotne točke.
Negativno sta medtem vplivala upada vrednosti kazalnikov zaupanja v gradbeništvu s 13 na šest točk, s čimer je skupni indeks nazadoval za 0,4 odstotne točke, in trgovini na drobno, kjer je padec kazalnika s 17 na 11 točk v medletni primerjavi indeks gospodarske klime pokvaril za 0,3 odstotne točke.
Statistični urad je ločeno objavil tudi izsledke septembrske raziskave o poslovnih tendencah. V primerjavi z avgustom so se kazalniki zaupanja poslabšali v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in trgovini na drobno. Le v storitvenih dejavnostih se je kazalnik zaupanja zvišal.
V predelovalnih dejavnostih se je vrednost kazalnika zaupanja na mesečni ravni znižala za eno odstotno točko, medletno pa je bila višja za tri odstotne točke. Od dolgoletnega povprečja je bila po drugi strani za sedem odstotnih točk nižja.
V trgovini na drobno je bil kazalnik zaupanja v mesečni primerjavi nižji za štiri odstotne točke in v medletni primerjavi za šest odstotnih točk, po drugi strani pa je bila njegova vrednost enaka dolgoletnemu povprečju.
V gradbeništvu se je zaupanje prav tako poslabšalo na mesečni in medletni ravni, glede na avgust za eno odstotno točko, glede na lanski september pa za osem odstotnih točk. Od dolgoletnega povprečja je bila vrednost kazalnika medtem še vedno za 14 odstotnih točk višja.
V storitvenih dejavnostih je bila medtem vrednost kazalnika zaupanja tako v mesečni kot medletni primerjavi višja, v obeh za tri odstotne točke. Obenem je bila za 10 odstotnih točk nad dolgoletnim povprečjem.
