Boljši dostop do plačilnih računov za potrošnike in podjetja
Z zakonodajno spremembo zakona o plačilnih storitvah se potrošnikom in podjetjem omogoča boljši dostop do plačilnih računov pri bankah ter bolj transparentno poslovanje bank v primeru zavrnitve odprtja ali zaprtja plačilnega računa. Spremembe bodo prispevale tudi k večji informiranosti potrošnikov o pravici do osnovnega plačilnega računa ter večji dostopnosti teh računov.
Na Ministrstvu za finance so v zadnjih letih zaznali povečanje težav potrošnikov in podjetij pri odpiranju plačilnih (transakcijskih) računov, kar je posledica različnih dejavnikov, med drugim tudi ukrepov bank za zmanjševanje tveganj na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. To pomeni, da nekatera podjetja in potrošniki ne morejo odpreti plačilnega računa, ki ga potrebujejo za poslovanje oziroma vsakodnevno življenje.
Po predlogu novele zakona o plačilnih storitvah bodo banke pred odločitvijo o zavrnitvi odprtja računa potrošniku ali podjetju lahko uporabile blažje ukrepe. Banka bo z okvirno pogodbo o plačilnih storitvah določila način in obseg omejitve opravljanja posameznih plačilnih storitev ali izvrševanja plačilnih transakcij. V pogodbi bodo tudi navedene okoliščine in primeri, v katerih bo opravljanje posamezne plačilne storitve ali plačilne transakcije začasno ali trajno omejeno. S to spremembo bodo banke lahko v okviru presoje tveganj glede na konkretne okoliščine preverile, ali lahko uporabijo blažje ukrepe za znižanje ugotovljenih tveganj.
V primeru zavrnitve sklenitve okvirne pogodbe ali odpovedi le-te bo banka morala dokumentirati konkretne razloge za zavrnitev ali odpoved ter obvestiti uporabnika plačilnih storitev, če tega ne prepovedujejo predpisi.
Trenutno velja pravilo, da ima vsak potrošnik pravico do odprtja osnovnega plačilnega računa, če to ni v nasprotju z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Vendar pa veljavna ureditev določa tudi primere, v katerih banka lahko zavrne odprtje osnovnega plačilnega računa, da bi preprečila morebitno zlorabo te pravice. Eden od pogostih razlogov za zavrnitev prošnje je, če ima banka informacije, da je na plačilnem računu potrošnika vzpostavljena evidenca o neizvršenih sklepih za izvršbo ali prisilno izterjavo.
Da bi potrošnikom zagotovili večjo dostopnost do osnovnega plačilnega računa, so na ministrstvu predlagali črtanje tega razloga za zavrnitev prošnje. Obenem so vključene tudi spremembe, ki bodo izboljšale obveščenost potrošnikov o njihovi pravici do odprtja osnovnega plačilnega računa. Banke bodo morale potrošniku, ki mu bo zavrnila odprtje klasičnega plačilnega računa ali mu ga zaprla, pisno sporočiti pravico do osnovnega plačilnega računa.
