Okrogla miza: Tujcem ponuditi novo življenjsko okolje in ne le delovnih mest
Vključevanje tujih delavcev na trg dela ne sme biti več vprašanje, saj je že nekaj časa realnost, so se strinjali sodelujoči na današnji okrogli mizi v organizaciji AmCham Slovenija.
Poudarili pa so, da bomo pri njihovem privabljanju uspešni samo, če jim bomo ponudili celostno vključujoče življenjsko okolje in ne le delovnih mest.
"Ko sem prišel v Slovenijo, sem se po eni strani počutil zelo dobrodošlega. Po drugi strani sem se soočil s številnimi administrativnimi bremeni; postopki so v nekaterih primerih trajali neobičajno dolgo," je na dogodku Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (AmCham Slovenija) svoj primer predstavil predsednik uprave Nove KBM John Denhof, Američan, ki že več let živi v Mariboru.
Kot eno od konkretnih težav je izpostavil, da so se morali njegovi otroci vpisati v šolo v Gradcu, saj v Mariboru ni bilo mednarodne šole. "Zavedati bi se morali, da privabljanje talentov pomeni privabljanje celotnih družin," je dejal.
Na to je opozoril tudi generalni direktor družbe Ekipa2 Jernej Česen. Po njegovih besedah bomo tuje talente učinkovito privabljali samo, če jih bomo kot družba celostno sprejeli. "Tuji delavec, ki pride k nam, pri nas ne bo le osem ur na dan, ko bo delal, temveč tudi preostalih 16. Če ga ne bomo sprejeli kot polnopravnega člana družbe, bo odšel naprej," je dejal.
Da Slovenija pri tem potrebuje še precej napredka, se je strinjala ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. Slovenija bi morala biti bistveno bolj ambiciozna, da bi bila zares privlačna za tuje delavce, je ocenila. "Pri tem gre tudi za retoriko politike, medijev in družbe. Stereotipi do tujcev so v družbi še vedno zelo prisotni," je dejala.
Prepričana je sicer, da Slovenija v svetu postaja vse bolj prepoznavna kot zanesljiva partnerica, ki zna spoštovati človekove pravice ter se zavzema za pravni red in svetovni mir. To je lahko dobro izhodišče za nadgradnjo ukrepov, ki bodo državo umestili kot privlačen cilj za tuje talente v iskanju novih priložnosti, je poudarila.
Napovedala je odpiranje novih diplomatskih predstavništev v tretjih državah, med drugim afriških. Da delavci iz teh držav postajajo nova realnost in nuja, je poudaril direktor oddelka za iskanje kadra v tujini pri družbi Workforce Boštjan Grobler. Tudi Zahodni Balkan po njegovih besedah še ima nekaj kadrovskega potenciala za Slovenijo, a smo "najboljši del zamudili". V preteklosti smo se namreč osredotočali na deficitarno delovno silo iz teh držav, višje izobraženi kadri pa so "šli mimo". "Ne pravim, da jih ni mogoče več pridobiti, je pa dejstvo, da je idealen čas mimo," je poudaril.
Predstavniki gospodarstva z izvršnim direktorjem Gospodarske zbornice Slovenije Mitjo Gorenščkom na čelu so odločevalce pozvali, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, za zmanjšanje administrativnih bremen pri zaposlovanju tujih delavcev. "Ta opozorila niso nič novega, a zdi se, da jih odločevalci ne jemljejo dovolj resno," je dejal Gorenšček.
