Komisija DZ za peticije ni podprla sklepa o zaustavitvi gradbenih del na trasi kanala C0

Soglašali pa so, da ustrezna institucija preveri postopke v zvezi s pridobivanjem vseh zahtevanih dovoljenj.

Poslanci so glasovali o več sklepih, zadostno podporo pa so poleg tega, da so ustrezni instituciji naložili, da pripravi natančen pregled pridobljene dokumentacije in preveri vse postopke v zvezi s pridobivanjem zahtevanih dovoljenj za izgradnjo kanala C0 na spornem odseku Kleče, izrekli tudi sklepu, s katerim pristojne organe pozivajo, naj preverijo, ali ljubljanska občina pri razlaščanju lastnikov zemljišč ter poseganju v njihovo zasebno lastnino razpolaga z ustrezno pravno podlago.

Kot je uvodoma pojasnila predsednica komisije in poslanka stranke SDS Eva Irgl, so se nanjo obrnili predstavniki civilne iniciative Za čisto pitno vodo s prošnjo, da jih podprejo v prizadevanjih glede zaščitne pitne vode v Ljubljani.

Od njih so prejeli peticijo, v kateri navajajo, da se jim z gradnjo kanala krši človekove pravice in da je kršeno tudi načelo pravne in socialne države.

Bistvo je po mnenju Irglove, da gradnja kanala poteka čez zajetje pitne vode, ki oskrbuje približno 330.000 prebivalcev, ki so upravičeno razburjeni. "Prav je, da na to opozarjajo, njihovim opozorilom se danes pridružujemo tudi na komisiji," je izpostavila in dodala, da je najbolj nesprejemljivo to, da se posameznikom, ki želijo zaščititi svojo lastnino, grozi in da se dogaja nasilje.

Na nasilje varnostnih služb na območju gradnje kanala je opozoril tudi eden od lastnikov zemljišč na območju gradnje kanala Pavel Zatler. "Varnostne službe, ki pridejo, se ne predstavijo, ne pokažejo nobenega dokumenta, za kaj so prišli, postavijo ograje in potem gradbinci začnejo s svojimi izkopavanji," je orisal in dodal, da zemljišče zasedejo tudi s silo, če je potrebno.

Glede ukrepanja policije na gradbišču kanala C0 je namestnik generalnega direktorja policije Robert Ferenc dejal, da policisti v teh primerih vzpostavljajo javni red in mir in da preprečujejo nasilje, pri čemer je zavrnil očitke, da ljubljanski mestni občini pomagajo pri domnevno nezakoniti gradnji.

Kot je pojasnil, je občina eden od subjektov, ki so upravičeni do tako imenovane policijske asistence. "Naša naloga je, da upravičencem zagotovimo nemoteno zagotavljanje njihovih nalog," je dejal in dodal, da se pri tem ne postavljajo na nikogaršnjo stran.

V določenih primerih, ko je prišlo do kršitev javnega reda in miru, pa obstajajo po njegovih besedah tudi razlogi za sum, da so varnostniki prekoračili pooblastila. V teh primerih je policija obvestila pristojno državno tožilstvo in inšpekcijske službe.

Ljubljanski župan Zoran Janković je zavrnil očitke predstavnikov civilne iniciative in poudaril, da imajo za celotno traso pravnomočna gradbena dovoljenja. Glede transparentnosti projekta je dejal, da je kanal na tej trasi že 30 let in da druge možnosti ni.

"To, da bi prenehali z gradnjo, ne pride v poštev, ker bi bilo to nestrokovno, škodljivo za Ljubljano predvsem z okoljskega vidika," je poudaril in to podkrepil s podatkom, da so v zadnjih 15 letih povečali število objektov, priključenih na kanalizacijo, na 92 odstotkov, s čimer so zaprli 20.000 greznic, še 6400 pa jim morajo.

Nevarnost, ki teče v podtalnico, predstavljajo prav te greznice, je dejal. Kar zadeva zakonitost projekta, pa je poudaril, da so imeli 19 različnih inšpekcij in da niti "ena ni odkrila nobene nepravilnosti".

Podobno je zatrdil direktor Javnega podjetja Voka Snaga David Polutnik, ki je prepričan, da bo Ljubljana s kanalom C0 imela v prihodnje še "boljšo vodo".

Da gradbena inšpekcija ni ugotovila nepravilnosti in da se gradi tam, kjer so pridobljena dovoljenja, pa je med razpravo povedala vršilka dolžnosti glavnega inšpektorja Inšpektorata RS za naravne vire in prostor Martina Gašperlin.

Nasprotovanja projektu so izrazili predstavniki nevladnih organizacij, ki so opozarjali na številna tveganja, ki jih predstavlja gradnja kanala čez zelo občutljivo vodovarstveno območje, in na podatek, da za določen del trase ni pridobljenega okoljevarstvenega soglasja. Slednje je na seji potrdila tudi predstavnica ministrstva za okolje, podnebje in energijo Tanja Bolte.

V razpravi je poslanca NSi Aleksandra Rebrška zmotilo dejstvo, da se današnje seje niso udeležili vsi povabljeni ministri in varuh človekovih pravic. Ob tem je dejal, da živimo v državi, v katerim je nekaterim "vse dovoljeno in jim na sodiščih odpišejo milijone", polna usta o pitni vodi pa se končajo pred vrati magistrata.

Poslanci Svobode so zagovarjali, da so umestitev trase načrtovali strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tovrstnimi zadevami. "Po vsem tem, kar smo slišali že na izredni seji pred mesecem dni, je jasno, da se gradi tam, kjer so pridobljena pravnomočna gradbena dovoljenja," je dejala poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič.

Poslanka Levice Nataša Sukić pa je izpostavila, da v stranki nikoli niso zagovarjali, da je pravica do zasebne lastnine tako sveta, da nad njo ne bi bilo javnega dobra. "Ampak v tem primeru je javno dobro čista pitna voda in če se to ogroža, je treba počakati najmanj na presojo vplivov na okolje," je poudarila.