Polovica mladih v EU ne problematizira kupovanja ponaredkov

V EU je 83 odstotkov vprašanih odgovorilo, da takšno nakupovanje predstavlja neetično vedenje, v Sloveniji je tako odgovorilo 76 odstotkov vprašanih. Da se s takšnimi nakupi podpira kriminalne združbe, je v Evropi ocenilo 80 odstotkov vprašanih, v Sloveniji se je s tem strinjalo 69 odstotkov vprašanih, je pokazala danes objavljena študija z naslovom Evropski državljani in intelektualna lastnina: dojemanje, ozaveščenost in vedenje.

Anketiranci po vsej Evropi so se strinjali, da je treba intelektualno lastnino spoštovati. 83 odstotkov vprašanih Evropejcev in 73 odstotkov vprašanih Slovencev je ocenilo, da pojem intelektualne lastnine razumejo dokaj dobro ali zelo dobro.

V raziskavi je 13 odstotkov vprašanih v EU priznalo, da so v zadnjih 12 mesecih namerno kupili ponaredke. Med vprašanimi, starimi med 15 in 24 let, se je delež povečal na 26 odstotkov, v starostni skupini med 55 in 64 let pa padel na šest odstotkov.

Po državah se delež potrošnikov, ki so namerno kupili ponaredke, giblje med 24 odstotki v Bolgariji in osmimi odstotki na Finskem. Nad povprečjem je bilo takšno kupovanje še v Španiji (20 odstotkov), na Irskem (19 odstotkov), v Luksemburgu (19 odstotkov) in Romuniji (18 odstotkov). V Sloveniji jih je to priznalo 17 odstotkov.

Glede piratstva se je 82 odstotkov vprašanih Evropejcev strinjalo, da pridobivanje digitalnih vsebin iz nezakonitih virov prinaša izpostavljenost škodljivim praksam, denimo prevaram ali neprimernim vsebinam za mladoletnike.

Na splošno pa so vprašani nasprotovali uporabi piratskih vsebin. 80 odstotkov jih je navedlo, da pri dostopu do spletnih vsebin raje uporabljajo zakonite vire, če je na voljo cenovno dostopna možnost. Več kot štirje od 10 so v preteklem letu plačali za dostop do avtorsko zaščitenih vsebin, njihov prenos ali pretakanje iz zakonite storitve. V Sloveniji je bilo takšnih 38 odstotkov.

Vendar pa jih je večina ali 65 odstotkov v EU menila, da je dostop do piratske vsebine sprejemljiv, če ta vsebina ni na voljo v okviru njihove naročnine. Ob tem jih je 14 odstotkov priznalo, da so v zadnjem letu namerno dostopali do vsebin iz nezakonitih virov. Med mladimi v EU je bilo takšnih 33 odstotkov, kar je veljalo zlasti za ogled športnih vsebin prek naprav ali aplikacij za nedovoljeno pretakanje.

Delež ljudi, ki so dostopali do piratskih vsebin, je po državah različen. Najmanj jih je bilo na Finskem in Danskem z devetimi odstotki, največ na Malti, in sicer 22 odstotkov. V Sloveniji je bilo takšnih 17 odstotkov vprašanih.

Takšnih, ki so namerno nezakonito dostopali do spletnih virov za spremljanje športnih dogodkov, je bilo v povprečju v EU 12 odstotkov. V Sloveniji je bilo takšnih 14 odstotkov vprašanih.

Delež ljudi, ki so se strinjali, da je sprejemljivo pridobiti vsebine z interneta nezakonito, če so namenjene osebni uporabi, se giblje od 24 odstotkov na Danskem do 58 odstotkov na Slovaškem. V Sloveniji se je s tem strinjalo 56 odstotkov vprašanih.

Ozaveščenost o zakonitih spletnih ponudbah je med potrošniki visoka, ugotavlja raziskava. Skoraj devet od 10 v EU jih pozna vsaj eno vrsto zakonite ponudbe vsebin, ki je na voljo v njihovi državi. V Sloveniji jo pozna 87 odstotkov vprašanih. Ponudbo za filme v EU v povprečju pozna 68 odstotkov vprašanih, glasbo (64 odstotkov), televizijske serije (62 odstotkov) in knjige (54 odstotkov).

Glede pristnosti izdelkov se je negotovost med evropskimi potrošniki povečala. Skoraj štirje od desetih Evropejcev v raziskavi so že podvomili, ali so kupili ponaredek, med mladimi je bilo takšnih polovica. Po državah se je o tem vprašala približno četrtina potrošnikov na Danskem in Nizozemskem, v Romuniji pa 72 odstotkov vprašanih.

Evropejci so negotovi tudi glede zakonitosti virov, ki jih uporabljajo za spletne vsebine. Pri tem je delež tistih, ki so se vprašali, ali je vir, do katerega so dostopali, zakonit ali ne, znašal okoli 40 odstotkov, v Sloveniji 37 odstotkov.

Med razlogi, da ne bi več posegali po ponaredkih, jih je slaba polovica v EU navedla večjo cenovno dostopnost originalnih izdelkov. Sledili so širša ponudba ali boljša kakovost, tveganje slabe kakovosti, varnostna ali zdravstvena tveganja ter tveganje glob ali kazni.

Namen študije evropskega urada za intelektualno lastnino je zbrati spoznanja o odnosu evropskih potrošnikov do intelektualne lastnine. Tokrat so jo izvedli med 30. januarjem in 15. februarjem ter skupaj opravili okoli 25.820 spletnih razgovorov s prebivalci, starimi 15 let ali več, v vseh državah članicah EU. V Sloveniji je bilo anketirancev nekaj nad 1000.