Nad zahodnim obzorjem je mogoče te dni opazovati komet
Nad zahodnim obzorjem je mogoče te dni tudi pri nas opazovati komet C/2023 A3 Tsuchinshan-Atlas, ki so ga nekateri zaradi pričakovanj, da bo zelo svetel. Komet tega naziva ne bo uresničil, je pa po besedah predsednika astronomskega društva Orion Igorja Žiberne precej svetel in ga bo mogoče opazovati vse do konca oktobra.
Komet so po besedah Žiberne odkrili 9. januarja 2023 v kitajskem astronomskem observatoriju Zijinshan. Mesec dni pozneje so odkritje potrdili v okviru projekta Asteroid Terrestrial-impact Last Alert System na observatoriju Suthernland v Južnoafriški republiki. Pozneje se je sicer izkazalo, da so ga že decembra 2022 zabeležile kamere na observatoriju na Mt. Palomarju v Kaliforniji.
Sprva so astronomi ocenjevali, da bi komet v prisončju utegnil imeti zelo močan sij (med +4 in 0 magnitude), zaradi česar so ga nekateri napovedovali celo kot komet stoletja.
"A so maja in junija pri kometu opazili zastoj naraščanja sija, kar je najverjetneje posledica drobljenja oz. razpadanja kometovega jedra. Nekateri so celo napovedovali, da bi komet zaradi močne gravitacije Sonca utegnil razpasti še pred prihodom v prisončje, a se to za zdaj še ni zgodilo," je za STA povedal Žiberna, predsednik društva Orion in redni profesor na oddelku za geografijo mariborske filozofske fakultete.
Pri nas je komet najbolj viden te dni, in sicer na zahodnem do jugozahodnem delu neba. Pri iskanju si lahko po besedah Žiberne pomagamo s svetlo zvezdo Arktur, ki je vidna že v mraku, ter planetoma Merkur in Venera. "V prihodnjih dneh bo komet najbolj viden v mraku, takoj ko zaide Sonce, pri čemer bo njegov sij zaradi oddaljevanja od Sonca postopoma upadal. Opazovanja bo motila tudi Luna, ki bo v prihodnjih dneh vse svetlejša," je povedal.
Komet bo po besedah Žiberne z daljnogledom viden nekje do pete magnitude, ki jo bo imel nekje do konca oktobra, s teleskopom pa nekje do 20. decembra. Te dni ga je z malo močnejšim daljnogledom mogoče opazovati tudi podnevi, je pa treba imeti pri tem precej sreče, dodaja.
Komet sicer prihaja iz Oortovega oblaka, skrajnega zunanjega dela našega Osončja, kjer tudi sicer pogosto nastajajo kometi. "Za zdaj kaže, da je to najverjetneje njegov prvi, a hkrati tudi zadnji let mimo našega Sonca," je dodal Žiberna.
Kometi so velike gmote ledu in kamenja, ki potujejo po vesolju. Ko se približajo Soncu, začne led hlapeti in okoli kometa se pojavi ovojnica iz plina in prahu - koma, ki se razteza v dolg rep. Bliže kot je komet Soncu, več svetlobe se odbije, zato je takrat videti svetlejši. Vendar se lahko zgodi, da zaradi vročine začne razpadati.