Na ljubljanskem maratonu 19.107 udeležencev iz 68 držav

"Želja in cilj sta bila, da letos zvišamo številke. Imamo sicer manjši delež Slovencev na tekmi od prejšnjih, a v nedeljo prek 30 odstotni delež tujcev iz res velikega števila držav. S tem smo zelo zadovoljni. Poskusili smo s promocijo v tujini in očitno smo naredili tudi prave korake," je povedala vodja organizacijskega odbora maratona Barbara Železnik.

Povabili so tudi najboljše slovenske tekače in tekačice na dolge proge, to bodo po besedah vodje nadaljevali v prihodnje. Prav tako bo ostal program elitnih tekačev iz tujine, saj to zahteva zlati znak Svetovne atletike, ki je za platinastim, rezerviran za peščico največjih maratonov na svetu, drugi najvišji.

Železnik ocenjuje, da lahko ob nekoliko težji progi na novi trasi rekord na 42 km med atletinjami še izboljšajo, povsem drugače je med maratonci. Etiopijec Sisay Lemma Kasaye je z zmagovitim dosežkom leta 2018 (2:04:58) maraton v slovenski prestolnici po doseženem času postavil ob bok najboljšim na svetu. Lani je med ženskami dosedanji rekord maratona (2:21:08) zabeležila Etiopijka Siranesh Dagne Yirga. Njena rojakinja Gerado Senbeta Zinash je danes ta dosežek popravila na tri sekunde.

Novost letošnje tekme, start so preselili na ploščad Ajdovščina, je zahtevala tudi spremembo proge na nekaterih delih. "Start smo spremenili, ker je bilo pri Drami premalo prostora. Kulisa je bila lepa, vendar se cesta naprej po Slovenski cesti nato zoži in smo imeli vedno težave, kako spraviti naprej tekače, da se niso zaleteli. Sedaj temu ni tako in ni bilo večjih težav. A nas čakajo še analize," je dodala Železnik.

Sejem, kjer se delijo tudi startne številke, so iz središča mesta preseli v Areno Stožice ob obvoznici. Železnik je povedala, da so se bali, da bi lahko nastopala težava s prevozi na start v nedeljo. "A je velika večina številke prevzela že v prejšnjih dnevih. Štiri dni zapored so imeli tekači s startno številko ali akreditirane osebe prost javni prevoz v slovenski prestolnici, kar je tudi zelo olajšalo transport," je dodala Železnik.

Želja je, da 20. oktobra 2024 na ljubljanskem maratonu znova število udeležencev povišajo na prek 20.000. Leta 2015 je "padel" rekord maratona s 24.372 tekači. Letos je bilo v soboto na tekih otrok in mladine skupaj 7305 udeležencev, od tega v državnem prvenstvu za osnovne šole 2244, za srednje pa 605.

V nedeljo je bilo na treh razdaljah največ slovenskih udeležencev (7856), sledili so Hrvatje (1101), Srbi (994), Bosanci (246), Italijani (236), Avstrijci (231), Makedonci (157), Nemci (145), Britanci (141) in Islandci (111). Drugih je bilo po manj kot 100, a so prihajali tudi iz zelo oddaljenih krajev, Japonske, Koreje, Filipinov, Venezuele, Kolumbije, Indije, ZDA ter številnih afriških držav.

Vodja zdravniške službe Petra Zupet je pojasnila, da so imeli več kot 50 odstotno povečanje intervencij glede na lansko leto, ko pa je bilo tudi bistveno manj udeležencev (13.738). Tudi letos ni bilo nobenega takega stanja med udeleženci, bi bi ogrožal zdravje posameznikov.

"Vreme, kar vroče je bilo, seveda vpliva na telesne zmogljivosti. Menim pa, da se je treba prilagajati vremenu, torej izbrati pravo dolžino proge in ritem teka, ki se ga trenira prej. Prav tako se je treba za maraton res dobro praviti," je opozorila Zupet. Vodila je 20-člansko medicinsko ekipo, v kateri je bilo šest zdravnikov. Na voljo so imeli prek 15 defibrilatorjev, ki so ostali neuporabljeni.

Oblačno vreme je že na startu prelevilo v sončno, v času starta je bilo 12 stopinj Celzija, okrog poldneva pa je temperatura presegla 19 stopinj. Sonce je kmalu sprva pregnalo oblake, a je vmes nato celo deževalo. Poleg višjih temperatur od napovedanih je motila tekačice in tekače tudi vlažnost zraka, ki je bila kar visoka, 85 odstotna.