Levinja Čaja v ljubljanskem živalskem vrtu zdaj v družbi z levinjo Živano
Levinja Čaja v živalskem vrtu v Ljubljani, ki je po evtanaziji samca Maksimusa ostala sama, ima spet družbo. Pridružila se ji je levinja Živana, ki je v Ljubljano prišla sredi julija. Po privajanju na okolje in spoznavanju v notranjih prostorih sta levinji v ponedeljek prvič skupaj začeli spoznavati zunanjo ogrado. Obiskovalci ju lahko vidijo.
Petnajstletnega leva Maksimusa, ki je bil v ljubljanskem živalskem vrtu od januarja 2019, so morali marca zaradi slabega zdravstvenega stanja evtanazirati.
Azijska levinja Živana je nekoliko večja od Čaje, prav tako azijske levinje, njena konica repa pa ima več dlak, so zapisali v Živalskem vrtu Ljubljana. Levinji sta se po njihovem opažanju zaenkrat lepo ujeli in spoprijateljili.
Živana je ena od 125 azijskih levov, kolikor jih danes v skupno 42 živalskih vrtovih sestavlja prvo naravovarstveno populacijo te ogrožene podvrste levov zunaj izvirnega okolja v Indiji. So v vzrejnem programu Evropske zveze živalskih vrtov in akvarijev (EAZA).
Indijska veleposlanica v Ljubljani Namrata S. Kumar, ki v ljubljanskem živalskem vrtu še posebej spremlja živali s koreninami v Indiji, je ob pridobitvi nove levinje podarila drevje za pozelenitev ograde azijskih levov. Veleposlaništvo Indije je postalo tudi novi pokrovitelj živalskega vrta, ki bo odslej vsakoletno skrbelo za obnovo gozda v tem delu krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, so zapisali v Živalskem vrtu Ljubljana.
Živana se je skotila v živalskem vrtu v Zürichu, ki je bil eden od treh, ki so v zgodnjih 90. letih v Evropo uvozili prvih devet azijskih levov iz Indije. Iz matičnega krdela so jo kasneje preselili v ZOO Jaszbereny na Madžarskem. Ker je tudi ona tako kot Čaja ostala sama, so se v zvezi EAZA odločili, da ta 15-letna levinja preživi zrela leta v Ljubljani skupaj s svojo vrstnico.
Ime Živana je poslovenjena oblika imena Jeevana, kot so levinjo poimenovali ob skotitvi. Po pojasnilu veleposlanice Namrate S. Kumar gre za cenjeno in priljubljeno hindujsko ime za deklice, pomeni pa življenje oziroma biti živ.
Uradna sodobna genetika sicer indijsko populacijo levov uvršča med severnoafriško podvrsto, a se od nje tudi nekoliko razlikuje po videzu in načinu življenja. Azijski levi se raje kot v savanskem okolju zadržujejo v vlažnih mešanih gozdovih. Imajo skromnejšo grivo, so pa zato bolj poraščeni v pazduhah, po kožni gubi na trebuhu in na konici repa. Za razliko od afriških živijo v manjših krdelih, ki jih sestavljajo predvsem posamične samice s svojimi mladiči, samci pa živijo ločeno, bodisi posamično bodisi v manjših skupinah.