Fajonova v Berlin na prvi dvostranski obisk v tujini

Petkov obisk Fajonove bo tako obenem pripravljalne narave. Tudi za Goloba bo sicer pot h kanclerju Olafu Scholzu prvi uradni dvostranski obisk v tujini. Tja naj bi se po napovedih odpravil julija, točen datum pa zaenkrat še ni znan.

Svojo odločitev za uvodno pot v Nemčijo je Fajonova nedavno v intervjuju za STA utemeljila z vodenjem zunanje politike "v smer jedrnih držav Evrope" in krepitvijo sodelovanja "na osi Berlin, Pariz, Rim". Kot je še izpostavila, je njen cilj okrepiti mednarodni ugled Slovenije kot verodostojne, zavezane evropskim vrednotam ter spoštovanju pravne države in demokracije.

Osrednja tema obiska bo sicer vojna v Ukrajini in njene posledice, predvsem energetske draginje in prehranske krize. Ukrajina, kjer se je vojna prevesila v peti mesec in ji ni videti konca, je na nedavnem vrhu EU skupaj z Moldavijo prejela status kandidatke za članstvo.

Nemčija je bila ob začetku ruske invazije tarča kritik Kijeva, ker je omahovala z dobavo težkega orožja Ukrajini. Obenem je v minulih letih krepila gospodarsko sodelovanje z Rusijo in je postala močno odvisna od njenih energentov, še posebej sporen je bil projekt izgradnje plinovoda Severni tok 2.

A po drugi strani je bil odziv Berlina na rusko invazijo odločen in deležen pohval, tudi s strani Slovenije.

Nemčija se je med drugim odločila za izdatno krepitev obrambnih izdatkov in Scholz je ta teden ob robu vrha G7, ki ga je gostil, napovedal oblikovanje moderne in "največje konvencionalne vojske v Evropi". Pred tem je kancler v nemškem parlamentu pozval k "Marshallovemu načrtu" za pomoč Ukrajini pri povojni obnovi.

Obenem Nemčija od samega začetka ruske agresije sooblikuje odločen in enoten odziv EU, zveze Nato in skupine G7. Ta temelji predvsem na uvedbi daleč najstrožjih sankcij proti Rusiji doslej in na krepitvi Natove obrambne in odvračalne drže na t. i. vzhodnem krilu.

Nemčija bo med drugim z več sto vojaki okrepila vojaško prisotnost v Litvi v okviru bojne skupine zveze Nato, končno pa je stekla tudi dobava težkega orožja Ukrajini, med drugim v okviru t. i. krožnih menjav, pri čemer se je omenjala celo Slovenija, a se ti načrti na koncu niso konkretizirali.

Fajonova je medtem zagotovila trdno podporo Slovenije enotnim stališčem EU in Nata glede vojne v Ukrajini. Obljubila je nadaljnjo pomoč Ukrajini, tudi vojaško, a predvsem humanitarno, razvojno in pri povojni obnovi. Posebej je izpostavila pomoč pri razminiranju - tu se kaže možnost sodelovanja z Nemčijo v navezi s slovensko ustanovo ITF -, oskrbi ranjencev in izpolnjevanju pogojev za članstvo v EU.

A obenem je Fajonova v pogovoru za STA priznala, da nas razumljivo skrbijo posledice vojne za Slovenijo ter da se odpirajo dileme glede učinkovitosti sprejetih sankcij in njihovih posledic na evropsko gospodarstvo. Pozvala je še k poglobljeni razpravi o tem, kako okrepiti diplomatske poti za rešitev krize in obe strani spraviti za pogajalsko mizo.

Prav tako Slovenijo skrbijo varnostna tveganja, ki jih vojna v Ukrajini prinaša za regijo Zahodnega Balkana. Zato skuša razpravo o širitvi unije na to regijo dvigniti v višjo prestavo.

Pobuda za podelitev statusa kandidatke za članstvo BiH sicer na tokratnem vrhu EU ni bila uspešna, prav tako ni bilo doseženo potrebno soglasje za konkretnejši napredek drugih držav regije. A Fajonova in Golob sta kljub temu ocenila, da je Slovenija že z odprtjem iskrene in izčrpne razprave na to temo na vrhu dosegla veliko.

Nemčija je odločna zagovornica širitve EU na Zahodni Balkan in pod prejšnjo kanclerko Angelo Merkel je leta 2014 zaživel t. i. berlinski proces, ki naj bi vzpodbudil približevanje regije uniji in je kot tak komplementaren procesu Brdo Brioni. Tako Scholz kot Baerbockova sta letos obiskala države Zahodnega Balkana in napovedala revitalizacijo berlinskega procesa.

Petkov obisk pa bo namenjen tudi dvostranskim temam in gospodarski diplomaciji ter predvidoma obnovitvi akcijskega načrta za sodelovanje do leta 2024. Na dnevnem redu Fajonove je tudi pogovor s predstavniki združenja nemške industrije.

Nemčija ostaja gospodarski motor Evrope in je najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije, še posebej na področju avtomobilske industrije in novih tehnologij. Zato so razmere v tej državi ključnega pomena.

Obeti sicer niso najboljši. Nemško gospodarstvo vse bolj skrbijo rast cen energije, logistične težave in pomanjkanje materialov ter velika negotovost na svetovnih trgih. Zaradi visoke inflacije in strahu pred recesijo je rekordno nizko tudi razpoloženje nemških potrošnikov.

Potem ko je Rusija v minulih tednih znižala količino dobavljenega plina, se pristojni v Nemčiji pripravljajo na možnost popolne prekinitve dobave. Nemška vlada je nedavno prešla v drugo od treh faz izrednega načrta za zagotovitev plinske oskrbe. Tretja faza bi pomenila konkretne posege vlade na trg z razdeljevanjem omejenih zalog plina.

Po navedbah MZZ naj bi ministrici v petek med drugim spregovorili še o mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu 2023, na katerem bo Slovenija častna gostja, ter o podpori v okviru stockholmske pobude za jedrsko razorožitev iz leta 2019.

Politični odnosi med Slovenijo in Nemčijo so odlični. Baerbockova je tako februarja letos že gostila predhodnika Fajonove na MZZ Anžeta Logarja.

Merklova je Slovenijo nazadnje obiskala oktobra, ko se je udeležila vrha EU-Zahodni Balkan in prejela red za izredne zasluge. Državi sta sodelovali tudi v triu predsedujočih držav Svetu EU.