Bikoborba v Alicanteju razdvaja, a še vedno privablja množice

Bikoborba ostaja del španske tradicije, ki razdvaja tako domačine kot obiskovalce. Medtem ko mnogi govorijo o umetnosti, ritualu in stoletnem boju, ki povezuje človeka in žival, drugi glasno opozarjajo na trpljenje bikov in zahtevajo prepoved tovrstnih predstav. Kljub kritikam so vstopnice za določene datume razprodane že tedne vnaprej, zlasti za nastope najbolj slavnih matadorjev. Najbolj iskani sedeži v senci dosegajo ceno do 300 evrov.

Arena v Alicanteju, zgrajena leta 1847, je v teh dneh stičišče tradicije in sodobnosti. Dogajanje v njej presega meje športa in postaja simbol kulturne dediščine, ki se je del španskega prebivalstva sramuje, drug del pa jo brani kot dragocen izraz zgodovine in identitete. V areno najprej vstopijo toreros in jezdeci s sulicami, sledijo pomočniki z okrašenimi kopji, vrhunec pa je nastop matadorja, ki z rdečo tkanino in mečem zaključi dogodek z usodnim udarcem.

V ozadju spektakla pa se vrstijo razprave. Nasprotniki opozarjajo na krutost in nepotrebno nasilje, ki je po njihovem mnenju nezdružljivo z današnjimi etičnimi merili. Podporniki pa vztrajajo, da gre za globoko zakoreninjeno obliko izraza, ki zahteva spretnost, pogum in spoštovanje do živali. V nekaterih delih Španije je bikoborba že prepovedana, a regije, kot je Valencijska skupnost, jo še vedno razglašajo za kulturno dediščino.

Poleg bikoborb Feria de Hogueras prinaša še številne druge dogodke: ognjemete, parade velikanskih lesenih kipov in koncerte. Arena Plaza de Toros služi tudi kot prizorišče drugih kulturnih prireditev in ostaja arhitekturna zanimivost mesta.

Alicante je teh dni razpet med dvema svetovoma. Barvito, veselo praznovanje privablja množice iz vse države in tujine, medtem ko vsaka bikoborba znova odpre razpravo o tem, kaj pomeni tradicija v sodobnem času.