Sodnica Ayumi Higashi je v obrazložitvi poudarila, da so zakonske določbe, ki priznavajo zakonsko zvezo le med moškim in žensko, v trenutnih družbenih razmerah še vedno razumne. Po njenem mnenju naj bi bila morebitna sprememba zakona predvsem v rokah parlamenta, ne sodstva.
Tožbo je leta 2019 vložila skupina osmih ljudi, ki je opozorila, da jim trenutni pravni okvir odreka pravico do poroke in s tem pravno zaščito, ki jo imajo heteroseksualni pari. Sodba pomeni velik udarec za gibanje za enakopravnost, ki si že več let prizadeva za priznanje istospolnih zvez kot enakovrednih zakonskih zvezam.
Zagovorniki pravic LGBTQ+ so odločitev označili za korak nazaj in opozorili, da Japonska še vedno ostaja edina članica skupine G7, kjer enakopravna poroka ni priznana. Kljub temu več kot 500 lokalnih skupnosti že izdaja t. i. partnerska potrdila, ki pa ne prinašajo pravne varnosti na področjih, kot so dedovanje, skrbništvo, pokojnine ali priseljevanje.
Sodni senat je v zaključku izpostavil, da mora razprava o morebitni pravni reformi potekati v okviru parlamenta. A glede na pomanjkanje jasne politične volje in družbenega soglasja ostaja pot do pravnega priznanja istospolnih zakonskih zvez v državi še naprej negotova.
