Mineva 30 let od smrti arhitekta Edvarda Ravnikarja
Mineva 30 let od smrti arhitekta Edvarda Ravnikarja, ki velja za najvidnejšega predstavnika slovenske moderne arhitekture. Nekateri umetnostni zgodovinarji so ga ocenjevali kot osrednjega arhitekta 20. stoletja po Jožetu Plečniku. Ob 30-letnici arhitektove smrti je vlada na pobudo ministrstva za kulturo leto 2023 razglasila za Ravnikarjevo leto.
Ravnikar, rojen 4. decembra 1907 v Novem mestu, je s študijem arhitekture začel na Dunaju in ga nadaljeval v Ljubljani pri Plečniku, čigar najožji sodelavec je bil še dve leti po diplomi. Pozneje ga je pot vodila v Pariz, v atelje pionirja Le Corbusiera, kjer je ostal nekaj mesecev. Čeprav se je Ravnikar v formalnem pogledu oddaljil od Plečnikove arhitekture, je ostal najbolj občutljiv in izviren prenašalec njegovega izročila, so ob razglasitvi Ravnikarjevega leta zapisali na ministrstvu za kulturo.
Pozneje je Ravnikar s povsem izvirno interpretacijo temeljnih načel klasične arhitekture uspel ustvariti moderno arhitekturo s svojevrstno kulturno identiteto, ki je prostoru presenetljivo samoumevna. Prav tovrstna pripadnost prostoru je izraz lokalno prilagojene arhitekture, ki jo je Ravnikar razumel kot eksistencialno in duhovno potrebo vsakogar.
Svoje delovanje je širil tudi na polje oblikovanja, v katerem je prepoznaval sredstvo za kultiviranje sveta. Dejaven je bil tudi v posredovanju svojih nazorov prek teoretskih člankov, esejev o sodobni umetnosti in arhitekturi in komentarjev na aktualna dogajanja v stroki in družbi. Zavzemal se je za reformo študija arhitekture, so še zapisali na ministrstvu.
Po drugi svetovni vojni je Ravnikar postal profesor na gradbeni fakulteti v Ljubljani. Leta 1979 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Njegova zapuščina so številni izjemni projekti: Moderna galerija, celovit načrt za gradnjo Nove Gorice, ureditev Trga republike, grobišče talcev v Begunjah, stolpnici na Trgu republike, Cankarjev dom, blagovnica Maxi, zgradba Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, hotel Creina v Kranju, kostnica žrtvam prve svetovne vojne na Žalah, dom na Bokalcah, regulacijski načrt za Ljubljano, študentsko naselje v Rožni dolini, hotel Babilon v Bagdadu itd. Bil je tudi član projektne skupine, ki je zasnovala Novi Beograd, ter ustanovitelj revije Arhitekt in Društva arhitektov Slovenije.
V arhitekturi in urbanizmu je bil prvi mojster umeščanja novega v staro. S pomočjo infrastrukturnih projektov je v glavnem reševal probleme mesta Ljubljana, so o arhitektu zapisali na spletni strani Cankarjevega doma.
Za svoje delo je prejel Prešernovo, Plečnikovo in Herderjevo nagrado ter nagrado Avnoja.