Strokovnjaki opozorili na škodljivost hrupa na delovnem mestu
Strokovnjaki so na konferenci Izzivi hrupa in glasnosti, ki je v organizaciji Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije danes potekala v Ljubljani, opozorili na škodljivost hrupa na delovnem mestu in pri tem izpostavili podcenjevanje prekomernega hrupa v delovnih okoljih. Okvara sluha je po njihovih navedbah najpogostejša poklicna bolezen v EU.
Podpredsednica zveze in predsednica odbora naglušnih Jasna Urban je ob začetku razprave z naslovom Razumevanje in obvladovanje hrupa in glasnosti v delovnem okolju poudarila, da je obolevanje za okvarami sluha zaradi intenzivnega in prekomernega hrupa v delovnem okolju v zadnjem času v porastu in da se zato soočamo s "sodobno epidemijo poklicnih bolezni okvare sluha".
Ajda Erzar iz Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa je predstavila kriterije, po katerih stroka določa, ali gre v določenem primeru za poklicno bolezen. V primeru okvare sluha jo mora najprej ugotoviti specialist, v skladu s pravilnikom o poklicnih boleznih pa o tem nato odloča interdisciplinarna komisija, ki preuči dokumentacijo, vključno z oceno tveganja z ustreznimi meritvami delodajalca, potem pa poda svoje mnenje.
Marjeta Recek s sektorja za varovanje zdravja na ministrstvu za zdravje je ocenila, da je "pravilnik o poklicnih boleznih, glede na to, da je trajalo dolgo časa za njegov nastanek, učinkovit". Ob tem je izpostavila, da morajo vsi deležniki, vključno z delodajalci, delojemalci in tistimi, ki izvajajo meritve in ocene tveganja, enakovredno razumeti problematiko hrupa na delovnem mestu, saj bo poklicne okvare sluha tako lažje identificirati.
"Delodajalci hrup običajno prepoznajo kot tvegan faktor za zdravje delavcev, a ga v ključni fazi podcenjujejo. Velja širši konsenz, da je hrup stalnica v vsakdanjem življenju in se ga kot takega prevečkrat obravnava tudi na delovnem mestu, četudi je za zdravje izjemno škodljiv," je dejal Slavko Krištofelc z Inšpektorata RS za delo in opozoril na obvezo delodajalca do verodostojnega merjenja hrupa.
Krištofelc je spregovoril tudi o problematiki samozaposlenih, ki imajo zaradi prekarnih in spremenljivih delovnih pogojev veliko manj možnosti za udejstvovanje v delovnem okolju z varnimi količinami hrupa.
O problematiki samozaposlenih v kulturi, ki so hrupu bolj izpostavljeni, je spregovoril tudi glasbenik Boštjan Simon iz Zavoda Tinitus. Povedal je, da v zavodu, ki se ukvarja z zmanjševanjem pojavnosti tinitusa v glasbeni industriji, ugotavljajo, da za tinitusom - zdravstvenim stanjem, pri katerem oseba zaznava zvok ali zvonenje v ušesih ali glavi brez prisotnosti zunanjega vira zvoka, trpi skoraj 25 odstotkov zaposlenih v glasbeni industriji.
Simon je zato pozval k varnejšemu delovnemu okolju za glasbenike in obiskovalce, saj po njegovih besedah v zavodu opažajo, da organizatorji glasbenih prireditev glasbenike in obiskovalce izpostavljajo bistveno previsokim količinam hrupa, kot je dovoljeno.