Slovenija nad evropskim povprečjem po preživetju srčnega zastoja, a z daljšim odzivnim časom reševalcev
Pred svetovnim dnevom oživljanja, ki ga bodo obeležili 16. oktobra, strokovnjaki poudarjajo pomen hitrega ukrepanja ob srčnem zastoju. Čeprav je odzivni čas nujne medicinske pomoči v Sloveniji daljši od evropskega povprečja, pa so rezultati preživetja po srčnem zastoju nadpovprečni.
Po podatkih evropske študije EuReCa Three, v katero je bilo vključenih 28 držav, se slovenski reševalci na klic v povprečju odzovejo v 12,2 minute, kar državo uvršča v spodnjo četrtino Evrope. Kljub temu v Sloveniji po zunajbolnišničnem srčnem zastoju preživi 15 odstotkov ljudi, kar je skoraj dvakrat več kot evropsko povprečje, ki znaša 7,5 odstotka.
Urgentni zdravnik Matej Strnad iz UKC Maribor je pojasnil, da se dve tretjini srčnih zastojev zgodita doma, večinoma v prisotnosti očividcev. Ti v Sloveniji začnejo oživljati v 63 odstotkih primerov, kar je precej več kot evropskih 52 odstotkov. Pri bolnikih, ki doživijo zastoj pred očividci in potrebujejo defibrilacijo, znaša preživetje kar 44 odstotkov, s čimer se Slovenija uvršča na četrto mesto med sodelujočimi državami.
Zdravnik Rok Miklič iz Splošne bolnišnice Novo mesto opozarja, da so prve minute po zastoju odločilne, saj brez oživljanja v nekaj minutah pride do okvare možganov. V Evropi srčni zastoj ostaja eden glavnih vzrokov smrti, saj preživi le približno vsak dvanajsti bolnik.
Zdravnik Luka Petravić iz UKC Maribor ob tem predlaga vzpostavitev nacionalnega registra srčnih zastojev, ki bi omogočil boljše spremljanje podatkov in ukrepov. Strokovnjaki tudi poudarjajo, da bi moralo učenje temeljnih postopkov oživljanja in uporabe avtomatskega defibrilatorja postati del učnega programa v osnovnih šolah.
V Sloveniji se vsako leto zgodi približno 1600 srčnih zastojev, večinoma pri moških po 60. letu starosti. Med glavnimi dejavniki tveganja so debelost, telesna neaktivnost, sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, povišane maščobe in kajenje.
