Poleti pri ukvarjanju s športom previdnost
Poletje prinaša tudi številne vroče dneve. Temu je treba prilagoditi tudi športno aktivnost in biti nekoliko previden. Strokovnjaki svetujejo gibanje v hladnejših delih dneva. Svetujejo tudi gibanje v naravi, kjer so temperature nekoliko nižje kot v mestih. Posamezniki naj ne pozabijo na pitje zadostnih količin vode in na zaščito pred soncem.
Zdravnica Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) rekreativnim športnikom svetuje, naj se v vročih poletnih dneh gibajo zgodaj zjutraj ali zvečer, ko so temperature nižje. Svetuje, naj se primerno oblečejo, na rekreacijo pa naj se skupaj odpravita dve osebi. Če ena od njiju potrebuje pomoč, ji lahko druga tako pomaga.
Svetuje tudi rekreacijo v naravi, kjer so temperature nižje. Mesta med vročino namreč postanejo "toplotni otoki", kar pomeni, da se tudi ponoči ne shladijo povsem. "Slovenija je zelo zelena, Ljubljana ima zelo zeleno ozadje, zelo hitro smo v naravnem okolju," je poudarila.
Umik v senco in počitek med vročino še posebej priporoča osebam z boleznimi srca in ožilja ter boleznimi dihal. Pri teh namreč lahko do dehidracije pride še hitreje, posledično pa do zgoščevanja krvi, kar predstavlja tveganje za hitrejši nastanek krvnih strdkov.
Zato jim, pa tudi vsem drugim športnikom, svetuje pitje zadostnih količin tekočin. Pijejo naj postopoma, najboljši so hladni izotonični napitki. Ob znojenju namreč telo izloča tudi sol. Vseeno naj ljudje ne pretiravajo, svetuje zdravnica. Ob tem pa odsvetuje pitje alkohola, sladkih gaziranih pijač ter kave in drugih kofeinskih napitkov, saj pospešujejo odvajanje vode iz telesa.
Če pride do dehidracije, naj se posameznik umakne v hladen prostor, uleže in postopoma popije veliko vode. Bolj resen zdravstveni zaplet je lahko izčrpanost zaradi toplote. Značilno je močno znojenje, onemoglost, bleda in hladna koža, hiter in šibek srčni utrip, slabost, bruhanje in omotica.
Bolnika v tem primeru prav tako umaknemo v hladen prostor, po požirkih naj pije hladno vodo. Treba ga je ohladiti, denimo z vlažnimi tkaninami ali uporabo ventilatorja. Če se bruhanje ne ustavi, pa je treba poklicati zdravniško pomoč.
Najhujši zaplet zaradi izpostavljenosti vročine pa je toplotni udar, do katerega pride, ko temperatura jedra telesa naraste do 39 stopinj Celzija. V tem primeru je nujen takojšnji klic na številko 112. Bolnika je treba prestaviti v hladen prostor in ga do prihoda nujne medicinske pomoči hladiti s hladnimi tkaninami ali hladno kopeljo. Če je bolnik nezavesten, ga je treba postaviti v bočni položaj. V tem primeru pa je odsvetovano ponujanje pijače, saj se lahko bolnik zaduši.
Perčič je opozorila tudi, da se v morju sicer lahko ohladimo, a smo pri tem izpostavljeni soncu. Kožo je zato treba zaščiti s sončno kremo. "Primeri so, ko tudi v morju lahko pride do srčnega infarkta, ker je glava je izpostavljena v visokim temperaturam," je opozorila.
Starši naj v vročih dneh pazijo na otroke. Pozorni naj bodo, da otroci popijejo dovolj tekočine. Zaščitijo naj jih s sončnimi kremami z visokim faktorjem zaščite in nadzirajo, da v najbolj vročem delu dneva niso preveč fizično aktivni.
Profesionalni športniki pa naj se glede gibanja v vročini posvetujejo s specialistom medicine dela, prometa in športa, še svetuje Perčič.