Znanstvena odkritja obetajo bolj zdravo in aktivno staranje brez pridruženih bolezni

Nova znanstvena odkritja o staranju organizmov obetajo bolj zdravo in aktivno staranje brez pridruženih bolezni, menijo.

Če so še pred 100 leti prevladovale bolezni otroštva in nalezljive bolezni, pa so danes največji problem sodobne družbe t. i. degenerativne bolezni, ki so močno povezane s staranjem, je povedal zdravnik Zvezdan Pirtošek iz ljubljanskega univerzitetnega kliničnega centra. V to sodijo tudi nevrodegenerativne bolezni kot na primer demenca.

Opozoril je na osupljivo moč medicine v zadnjem stoletju, ko je povprečno življenjsko dobo, ki je bila precej pod 50 let, v začetku 20. stoletja skorajda podvojila. "Tako, da danes povprečna Slovenka lahko upa, da bo živela nekaj nad 80 let in povprečen Slovenec morda nekaj pod 80 let," je dejal.

Zato je po njegovo eden največjih izzivov tako bazičnih raziskav kot tudi medicine, da osvetli procese staranja in starejše opolnomoči oz. "izkoristi" vse njegove potenciale še dolgo v starost, njihove izkušnje, znanje in tudi modrost. Od vsega tega družba lahko po njegovem prepričanju ogromno pridobi.

Ob tem je spomnil, da v medicini obstaja veliko raziskav, ki želijo ali podaljšati življenje ali pa morda vsaj narediti staranje bolj kvalitetno. "Govorimo o novi skupini preparatov, ki jih imenujemo senolitiki in jih za zdaj preskušajo na živalih. Danes s temi senolitiki lahko pri miškah podaljšamo življenje že za 30 odstotkov brez s starostjo povezanih bolezni," je pojasnil Pirtošek.

Vlado Dimovski iz ljubljanske ekonomske fakultete je povedal, da se na fakulteti zaključuje kar nekaj projektov s področja staranja z vidika age managementa oz. managementa starostnikov. V enem projektu so, kot pravi, ocenjevali možnosti socialnih inovacij na področju staranja. "To je izjemno perspektivno področje, sodelovalo je osem držav in vsaka je prispevala nekaj od teh svojih načinov. Eden je tudi ta, ki se ga zdaj poskušamo lotevati tudi v praksi. Gre za deljeni dom starostnikov z osnovnim logističnim centrom in enotami, v katerih ljudje samostojno živijo," je pojasnil.

To so po njegovih besedah koncepti, ki so odziv na novo strukturo starajoče družbe, kjer je postalo vprašanje ali se sploh upokojujemo pravočasno ali ne bi lahko z drugačnimi prijemi lahko izboljšali prehod v stanje upokojevanja. "Zavrgli smo tezo, da je pred upokojitvijo nujno, da se produktivnost starejših ljudi zmanjšuje, ker je to odvisno od motivacijskih mehanizmov. Če bi se ti spremenili, bi se seveda spremenile tudi krivulje produktivnosti," je poudaril.

Pogovor je sledil po tematskem znanstvenem predavanju Tamare Lah Turnšek na temo zakaj se staramo in zakaj ne. V prispevku se je dotaknila tudi medicinskega vidika staranja ali je staranje samo po sebi bolezen, za katerega bomo nekoč odkrili zdravila oziroma jih že odkrivamo - t. i. senolitike ali je staranje pravzaprav kopičenje nekih obrab v genomskem delu našega telesa v možganih in organih. Dotaknila se je tudi spremenjene slike najpomembnejših bolezni v družbi.

"Pojavnost raka v poznejšem starostnem obdobju strmo narašča, ker se naš organizem v prvih 40-50 letih našega življenja bolj uspešno izogiba njegovemu nastanku, a ti preventivni mehanizmi s starostjo upadajo. Prav ti pa opredeljujejo hiter proces staranja kot bolezen," je izpostavila.