Na srečanju v okviru združenja evropskih socialnih zavarovanj je predstavil razmere v Sloveniji, kjer je dostop do sodobnih zdravil na visoki ravni. Ob tem je izpostavil izzive pri financiranju zdravljenja redkih bolezni, za katere je Slovenija letos ustanovila poseben sklad.
Ljoljo je dejal: »Na evropski ravni je treba zagotoviti, da se vlaganja javnih sredstev odražajo v bolj razumnih cenah zdravil.« Poudaril je tudi potrebo po več neodvisnih raziskavah in razvoju zdravil v neprofitnem okolju.
Podatki kažejo, da Slovenija za zdravila namenja večji delež sredstev kot nekatere druge evropske države. Leta 2023 je ta delež znašal 17,7 odstotka vseh izdatkov za zdravstvo. Hkrati se povečuje tudi število bolnikov z redkimi boleznimi, ki prejemajo zdravljenje, in s tem povezani stroški.
Izdatki za zdravila za redke bolezni so se v zadnjih letih podvojili, število bolnikov pa se je povečalo z manj kot tisoč na več kot 1.700. To po besedah ZZZS zahteva ukrepe za dolgoročno vzdržnost sistema.
Zavod podpira uvedbo modela poštenega določanja cen zdravil na ravni Evropske unije. Ta predvideva, da bi cene bolj odražale dejanske stroške razvoja in proizvodnje ter omogočale širši dostop do zdravljenja. »Poštene cene zdravil pomenijo več zdravljenja za več ljudi,« je povedal Ljoljo.
Po ocenah evropskih analiz so cene novih zdravil pogosto bistveno višje od ocenjenih pravičnih vrednosti, kar dodatno obremenjuje zdravstvene sisteme. ZZZS si prizadeva, da bi takšen pristop postopno uvedli tudi v Sloveniji.
