Julijanski koledar je nastal v rimskem obdobju. Temeljil je na preprostem pravilu, da ima vsako četrto leto dodaten dan. Tak sistem je bil za svoj čas dovolj natančen, vendar leto po tem koledarju traja nekoliko dlje od dejanskega sončnega leta. Razlika je majhna, le nekaj minut na leto, a se skozi stoletja kopiči.
V srednjem veku so posledice postajale vse bolj opazne. Letni časi so se začeli zamikati glede na datume v koledarju, težave so nastajale tudi pri cerkvenem štetju časa. Posebej občutljivo je bilo določanje velike noči, ki je vezana na pomladno enakonočje.
Leta 1582 je prišlo do koledarske prenove. Uveden je bil gregorijanski koledar, ki je popravil napako starega sistema. V rimokatoliških deželah so takrat preskočili deset dni in spremenili pravila za prestopna leta. Novi koledar se je natančneje ujemal z astronomskim letom.
Rimokatoliške države so spremembo sprejele hitro, protestantske nekoliko kasneje. Pravoslavni svet prenove ni prevzel takoj. Razlogi niso bili le tehnični, temveč tudi nažalost politični. Koledar je ostal del cerkvenega izročila in samostojnosti, zato sta se v Evropi in širše uveljavila dva načina štetja časa.
Razlika med koledarjema se je od takrat povečevala. V 16. stoletju je znašala deset dni, zato je pravoslavni božič padel na 4. januar. V 18. stoletju je bila razlika enajst dni, takrat so pravoslavni verniki Božič praznovali 5. januarja. V 19. stoletju dvanajst dni, božič je bil 6. januarja. V 20. in 21. stoletju znaša trinajst dni, zato 25. december po julijanskem koledarju danes v vsakdanjem koledarju pade na 7. januar.
Po letu 2100 bo prišlo do novega zamika. To leto v gregorijanskem koledarju ne bo prestopno, v julijanskem pa bo. Po 1. marcu 2100 se bo razlika povečala na štirinajst dni, zato bo božič po julijanskem koledarju v našem štetju padel na 8. januar. Zamaknili pa se bodo tudi ostali prazniki v pravoslavnem crkvenem koledarju, tako bodo praznik svetega Jurija (Đurđevdan), ki ga sicer danes praznujejo 6. maja, praznovali 7. maja. Nekoč pa so ga praznovali 3. oziroma 4. in 5. maja, vse dokler razlika med koledarjema ni narasla na 13. dni in ga kot danes praznujejo 6. maja.
Največ sprememb bo pri tako imenovanih slavah – godovih svetnikov, ki jih verne družine praznujejo kot zaščitnike doma. Po novem bo praznik svetega Nikolaja, ena najbolj razširjenih slav, namesto 19. decembra obeležen 20. decembra. Sv. Jurij (Đurđevdan), tradicionalno praznovan 6. maja, bo po novem 7. maja. Praznik svetega Janeza Krstnika (Jovanjdan), ki je bil doslej 20. januarja, bo prestavljen na 21. januar. Mitrovdan, praznik sv. Dimitrija, se bo praznoval 9. novembra namesto 8. novembra, Aranđelovdan (sv. Mihael) 22. novembra in ne več 21., praznik sv. Save pa bo po novem 28. januarja, torej en dan kasneje, kot je bil do zdaj.
Del pravoslavnih cerkva danes uporablja prenovljeni koledar. Tam do takšnega zamika ne prihaja. Velika noč ostaja izjema, saj se še vedno izračunava po starem pravilu, ne glede na koledar, ki velja za druge praznike.
