Več vojakov je utrpelo lažje poškodbe zaradi šrapnelov in pretres možganov, vendar se po navedbah poveljstva vračajo k opravljanju nalog.
V centralnem poveljstvu so zanikali trditve Irana, da so z balističnimi izstrelki zadeli letalonosilko Abraham Lincoln, ki so jo Združene države januarja napotile na Bližnji vzhod. Sporočili so, da plovilo ni bilo zadeto in da se mu izstrelki niso približali.
Ameriške sile so po njihovih navedbah v začetku operacije zadele iransko korveto razreda Jamaran. Ladja naj bi se potapljala v Omanskem zalivu v pristanišču Čabahar, kjer so tuji mediji že poročali o obsežnih zračnih napadih.
V napadih na Iran, ki sta jih Združene države in Izrael sprožila v soboto zjutraj, naj bi bil med drugim ubit ajatola Ali Hamenej. Po dosedanjih navedbah naj bi umrlo okoli 40 visokih predstavnikov oblasti, med njimi obrambni minister Aziz Nasirzadeh, načelnik generalštaba Abdolrahim Musavi, poveljnik revolucionarne garde Mohamad Pakpur in Hamenejev vojaški svetovalec Ali Šamkani.
Iran se je odzval s povračilnimi napadi na Izrael in na cilje v zalivskih državah. Dogajanje je okrepilo strah pred širšim konfliktom v regiji. Več držav je izrazilo zaskrbljenost, številne letalske družbe pa so prekinile polete na območje Bližnjega vzhoda.
