V Sloveniji se pogosto govori o upadanju samooskrbe s hrano, predvsem pri mesu, manj pozornosti pa namenjamo ribam. Povprečen prebivalec Slovenije letno zaužije okoli 13 kilogramov rib in ribjih proizvodov, medtem ko je evropsko povprečje leta 2023 znašalo 22,89 kilograma na prebivalca. Za primerjavo prebivalci Slovenije letno zaužijejo skoraj 90 kilogramov mesa na osebo.
Podatki vseeno kažejo postopno rast zanimanja za ribe in ribje proizvode. Slovenija je med državami, kjer se je poraba rib v zadnjih letih nekoliko povečala, medtem ko je v številnih večjih evropskih državah upadla.
Dobro ohranjeni vodni ekosistemi in dolgoletna tradicija upravljanja ribjih populacij omogočajo pridelavo kakovostnih rib. Slovenske ribe uporabljajo tudi številne priznane restavracije, med njimi restavracije z Michelinovimi zvezdicami, kjer cenijo njihovo svežino, okus in sledljiv izvor.
Direktor Zavoda za ribištvo Slovenije Matevž Podjed je povedal, da ima Slovenija dobre naravne pogoje, znanje in tradicijo za pridelavo kakovostnih rib. Po njegovih besedah pri samooskrbi ni pomembna le količina proizvodnje, ampak tudi to, da potrošniki prepoznajo prednosti lokalnih rib in jih pogosteje vključijo v prehrano.
Po podatkih Evropske komisije se v zadnjih letih krepi tudi pomen samooskrbe z ribami na ravni Evropske unije. Stopnja samooskrbe EU z ribami in proizvodi ribištva je leta 2023 prvič po letu 2018 znova zrasla in dosegla 38,1 odstotka.
V ospredju sta predvsem lokalna pridelava in sledljivost izvora hrane. Večjo vlogo dobivajo gojene ribe in trajnostna akvakultura, saj omogočata bolj nadzorovano in stabilno oskrbo trga.
Po napovedih mednarodnih analiz naj bi se slovenska proizvodnja rib do leta 2028 postopoma povečevala, skupaj s porabo ribjih proizvodov. Podjed ob tem dodaja, da potrošniki vse bolj cenijo kakovostno in sledljivo hrano, največji izziv pa ostaja večja prepoznavnost domačih rib med kupci.
Slovenske ribe so na voljo v ribogojnicah, na lokalnih tržnicah, v ribarnicah in trgovinah. Potrošniki lahko izvor preverijo na deklaraciji izdelka, kjer so navedeni država izvora, način pridelave in območje.
Med najbolj prepoznavnimi lokalno pridelanimi ribami v Sloveniji so različne vrste postrvi, vse več zanimanja pa je tudi za potočno zlatovčico. Lokalno pridelane ribe pomenijo krajšo pot do kupca, večjo svežino in boljši nadzor nad kakovostjo.
Večja uporaba slovenskih rib v prehrani bi lahko prispevala k razvoju domače pridelave ter večji prehranski varnosti države v času negotovih razmer na svetovnih trgih.
