Kremelj je objavil pismo, ki ga je Putin poslal iranskemu predsedniku Masudu Pezeškianu. V njem je izrazil najgloblje sožalje ob uboju Hameneja. Po njegovih besedah je iranski vodja umrl ob ciničnem kršenju človeške morale in mednarodnega prava. Dodal je, da se ga bodo spominjali kot državnika, ki je prispeval k razvoju odnosov med Rusijo in Iranom.
Rusija je že dan prej ameriško-izraelske napade označila za nevarno potezo, ki lahko privede do katastrofalnih posledic v regiji.
Tudi kitajsko zunanje ministrstvo je uboj označilo za hudo kršitev iranske suverenosti in varnosti ter za teptanje načel Ustanovne listine Združenih narodov. Peking je pozval k takojšnji prekinitvi vojaških operacij.
Kitajski državni mediji so poročali o telefonskem pogovoru med kitajskim zunanjim ministrom Wang Yijem in ruskim kolegom Sergejem Lavrovom. Wang je dejal, da je uboj suverenega voditelja in spodbujanje spremembe režima nesprejemljivo ter da Kitajsko skrbi nevarno zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu.
Na dogajanje se je odzval tudi papež Leon XIV. Med molitvijo Angelovega čaščenja na Trgu svetega Petra je vpletene strani pozval k prenehanju nasilja in poudaril, da se stabilnost in mir gradita z dialogom, ne z orožjem.
