Premier je spomnil, da Slovenija ni nastala le z zgodovinsko politično odločitvijo, temveč tudi z vsakdanjimi dejanji ljudi. »Z drobnimi, pogosto tihimi zmagami znanstvenikov, delavcev, kmetov, vzgojiteljic, medicinskih sester, zdravnikov, podjetnikov, umetnikov, športnikov in vseh, ki so na svoj način prispevali h skupnemu dobremu,« je zapisal.
Golob opozarja, da samostojnost in enotnost nista nekaj samoumevnega, temveč odgovornost, ki jo imamo do skupnosti in prihodnjih generacij. »Tudi kadar smo različni, moramo znati prisluhniti, sodelovati in graditi mostove tam, kjer je lažje postavljati zidove,« je poudaril.
V poslanici je navedel tudi misel Ivana Cankarja iz Bele krizanteme: »Kdor ne mara luči, jo upihne sam; nato pa nima pravice, da bi preklinjal noči.« S tem je želel opozoriti, da se vsaka sprememba začne pri posamezniku in da kot skupnost največ dosežemo, kadar znamo stopiti skupaj.
Spomnil je na december 1990, ko so se prebivalci Slovenije znali poenotiti ob najpomembnejši odločitvi v zgodovini. Po njegovih besedah je od takrat skupnost prehodila dolgo pot, postala zrela in samostojna država, ki se je hkrati spreminjala, učila in rasla.
Ob koncu je Golob praznik označil kot priložnost za razmislek o tem, kdo smo danes in kam želimo iti kot skupnost. »Odgovornost do prihodnosti ni breme, temveč čast. Naj duh enotnosti iz leta 1990 ne ostane le spomin, temveč navdih za naša vsakdanja dejanja,« je še zapisal.
