Po Muskovi zamisli naj bi roboti z umetno inteligenco prevzeli večino gospodarskih dejavnosti, ljudje pa bi ob tem kljub brezposelnosti ohranili dohodek. Toda kljub optimizmu vizionarja tudi sam priznava, da bo prehod verjetno neenakomeren in dolgotrajen. Izgube delovnih mest, zakasnitve politik in neenako sprejemanje tehnoloških sprememb po regijah so le nekatere možne ovire.
V tem kontekstu številni analitiki opozarjajo, da je Muskovo mnenje podano iz položaja izjemnega finančnega udobja, ki ga večina prebivalstva ne pozna. Za gospodinjstva s srednjimi in nižjimi dohodki so prihranki za starost ključni za ohranjanje dostojnega življenja. Stroški zdravstvenih storitev, bivanja in izobraževanja rastejo hitreje od plač, zato je varčevanje pogosto edina oblika varnosti.
Posebej izpostavljajo države z manj razvito socialno varnostjo, kjer osebni prihranki pogosto predstavljajo edino zaščito v starosti. Primer Indije razkriva, da kljub obstoju nekaterih sistemov, kot so pokojninski načrti in državne sheme, ti sami ne zadoščajo za pokritje življenjskih stroškov v starosti.
Finančni svetovalci poudarjajo pomen vztrajnega vlaganja v pokojninske sklade, varčevalne načrte in raznolike portfelje, ki ne prinašajo le stabilnosti v pozni življenjski dobi, temveč tudi svobodo odločanja – možnost, da posameznik spremeni poklicno pot, si vzame čas zase ali se upokoji po lastnih pogojih.
Če bo univerzalni dohodek resnično uresničen, bo to olajšalo življenje mnogim. Če pa bo razvoj zastal ali bo prehod prepočasno vpeljan, bodo osebni prihranki ostali ključen varnostni steber. Muskova prihodnost ni izključena, a današnji koraki še vedno zahtevajo odgovornost in pripravljenost na nepredvideno.
