V Sloveniji bodo osrednje polnočnice potekale v stolnicah večjih mest. V novomeški stolnici bo sveto mašo vodil predsednik Slovenske škofovske konference in škof Andrej Saje, v ljubljanski nadškof Stanislav Zore, v mariborski pa nadškof Alojzij Cvikl.
Papež Leon XIV. bo svojo prvo polnočnico kot poglavar Katoliške cerkve vodil v baziliki svetega Petra ob 22. uri. V četrtek dopoldne bo prav tam daroval božično mašo, opoldne pa izrekel tradicionalni blagoslov Urbi et Orbi – mestu in svetu.
Jaslice, ki jih številni postavljajo prav na sveti večer, so simbolični prikaz Jezusovega rojstva v Betlehemu, kot ga opisuje Sveto pismo. Po izročilu se je Jezus rodil tesarju Jožefu in njegovi ženi Mariji, položen pa je bil v jasli hleva, kjer so ga obiskovali pastirji in tisti, ki so verjeli v prihod odrešenika.
Božič, ki ga Cerkev praznuje 25. decembra, je kot praznik uradno priznan že od 4. stoletja, ko ga je papež Julij I. določil na dan, ko so Rimljani praznovali praznik Nepremagljivega sonca. Zgodovinsko se je božič razvil v drugi najpomembnejši praznik krščanstva, takoj za veliko nočjo, zaradi svoje simbolike pa ostaja močno prisoten tudi med širšim prebivalstvom, ne glede na vero.
