Kofein vpliva na spanec, sanje in raven stresa

Kofein, znan predvsem kot glavni sestavni del kave, velja za najbolj razširjeno psihoaktivno snov na svetu. Njegov priljubljen učinek budnosti in povečane zbranosti pa ima lahko tudi neprijetne posledice – še posebej, če ga zaužijemo v napačnem delu dneva.

Kofein vpliva na spanec, sanje in raven stresa

Kofein neposredno vpliva na živčni sistem. Ko ga zaužijemo, možganom sporoča, naj ostanejo aktivni. Prav to je razlog, da se po kavi počutimo bolj zbujeni in zbrani. Težava pa nastane, če v telesu ostane pozno popoldne ali zvečer.

Tudi nekaj ur po zaužitju lahko kofein še vedno kroži po telesu. Čeprav ne prepreči vedno spanja, lahko vpliva na njegovo kakovost. Možgani se težje popolnoma sprostijo, kar pomeni več časa v fazi sanjanja in več možnosti za nočne more. Spanje tako postane manj globoko, telo pa ne doseže popolne regeneracije.

Poleg tega kofein spodbuja izločanje kortizola, stresnega hormona. Večja količina kortizola čez dan lahko okrepi občutke tesnobe, razdražljivosti in napetosti. Študije kažejo, da prekomeren vnos kofeina lahko vodi v nespečnost, kar še dodatno poslabša spanec in vpliva na razpoloženje naslednji dan.

Da bi se izognili tem učinkom, strokovnjaki svetujejo preprost korak: izogibajte se kofeinu po kosilu. Priporočeni razmik med zadnjo skodelico in spanjem je med 4 in 8 urami, pri bolj občutljivih posameznikih pa celo do 12 ur.

Kljub priljubljenosti kave je dobro razmisliti, kako in kdaj jo pijemo. Zmernost in čas uživanja lahko pomenita razliko med nemirno nočjo in globokim počitkom.

Image