Manevri potekajo v času zaostrenih odnosov z Združenimi državami Amerike in Japonsko. Po navedbah vzhodnega operativnega poveljstva so enote razporejene v različnih smereh okoli Tajvana, vključno z območji severno, jugovzhodno, jugozahodno in vzhodno od otoka. Glavni poudarek je na prikazu sposobnosti usklajenega delovanja več vrst sil ter na simulacijah nadzora nad ključnimi območji in pristanišči.
Kitajska strani je na družbenem omrežju WeChat sporočila, da gre za odgovor silam, ki podpirajo neodvisnost Tajvana, in tujim državam, ki Tajpeju nudijo politično ali vojaško podporo. Natančni obseg vaj in število sodelujočih enot nista bila razkrita, kar sproža dodatne skrbi o možnostih napačnih ocen in incidentov na enem najprometnejših morskih koridorjev.
Tajpej vaje obravnava kot del dolgotrajne strategije vojaškega pritiska in poskus spremembe obstoječih razmerij v regiji. V zadnjih mesecih je Tajvan okrepil stike z Washingtonom na področju obrambe, vključno z načrti za novo dobavo vojaške opreme, kar je v Pekingu sprožilo oster odziv.
Zaostritev se odraža tudi v napetostih med Kitajsko in Japonsko. Izjave iz Tokia o posledicah morebitnega napada na Tajvan so v Pekingu naletele na nasprotovanja in obtožbe o vmešavanju.
Tajvan, ki se samoupravlja od leta 1949 in uporablja naziv Republika Kitajska, ima lastno vojsko in politične ustanove. Čeprav ni član večine mednarodnih organizacij, vzdržuje močne povezave z ZDA, Japonsko in drugimi partnerji. Peking kljub temu vztraja, da je otok del njenega ozemlja, s čimer ostaja Tajvanska ožina eno ključnih območij geopolitične napetosti.
