»Koliko temnopoltih trenerjev vidite v petih glavnih ligah? Jaz jih ne vidim veliko. Rad bi verjel, da je to naključje, a na žalost ne verjamem,« je dejal Baptista in dodal, da so mnogi talentirani strokovnjaki izrinjeni že na začetku svoje trenerske poti. Kot pravi, se razlike kažejo v tem, da se številne kariere nikoli ne razvijejo, ker manjka vzornikov na vodilnih položajih.
Baptista, ki po koncu igralske kariere vodi Real Valladolid Promesas, je izrazil upanje, da bo s svojim zgledom pomagal odpreti vrata drugim. »Priložnosti je manj, a nikoli ne reci nikoli. Morda bom jaz tisti, ki bo pomagal spremeniti ta trend,« je povedal.
V intervjuju se je spomnil tudi obdobja, ko je igral za Romo, kjer se po lastnih besedah ni počutil spoštovanega. »Če sem iskren, sem se počutil nekoliko izdanega. Bil sem v reprezentanci, igral dobro, a pri Romi nisem dobival priložnosti. Trener Ranieri me ni poklical na stran niti enkrat, da bi mi kaj pojasnil. Odšel sem, ker sem potreboval novo motivacijo,« je dejal.
Dotaknil se je tudi pritiska, ki ga ustvarjajo družbena omrežja, in odzivov, s katerimi se je srečeval med igranjem v Italiji. »Prebral sem veliko neumnosti o sebi, a me ni ganilo. Takrat sem bil v težkem obdobju, brez samozavesti, in nisem mogel igrati tako, kot bi želel. Veliko ljudi govori brez razumevanja, kar kaže na pomanjkanje spoštovanja,« je pojasnil.
Baptista danes svojo pot nadaljuje kot trener in mentor mladih igralcev. Svoje izkušnje iz igralskih let želi uporabiti za gradnjo bolj vključujočega in pravičnega nogometnega okolja, kjer barva kože ne bo več vplivala na priložnost, da kdo pokaže svoje znanje.
