Iranski zunanji minister Abas Aragči je v telefonskem pogovoru s francoskim zunanjim ministrom Jean-Noelom Barrotom pozval države, naj se vzdržijo dejanj, ki bi lahko vodila v širjenje vojne. O tem je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
Britanski minister za energijo Ed Miliband je za BBC poudaril, da je trenutno najpomembnejše umiriti razmere na Bližnjem vzhodu. Tiskovni predstavnik britanskega ministrstva za obrambo je dodal, da London skupaj z zavezniki razpravlja o različnih možnostih za zaščito ladijskega prometa.
Na Trumpov poziv so previdno reagirale tudi azijske države. Japonski politični svetovalec Takayuki Kobayashi je dejal, da je prag za napotitev japonskih ladij v Hormuško ožino zelo visok in da je treba odločitev obravnavati zelo previdno.
Tudi Južna Koreja pozorno spremlja razmere. Po navedbah predstavnika južnokorejskega predsednika Seul skupaj z ZDA preučuje različne ukrepe za zagotovitev varnosti energetskih transportnih poti.
Trump je v soboto pozval Kitajsko, Francijo, Japonsko, Južno Korejo in Veliko Britanijo, naj pošljejo vojaške ladje v Hormuško ožino, da bi zagotovili varno plovbo. Ob tem je napovedal, da bodo ZDA nadaljevale napade na iranske obalne cilje in plovila.
Nemški zunanji minister Johann Wadephul je medtem dejal, da Nemčija ne namerava sodelovati v morebitni vojaški operaciji za zaščito plovbe skozi ožino. V pogovoru za javno televizijo ARD je poudaril, da Berlin ne želi postati aktiven del konflikta.
Po njegovih besedah Nemčija pričakuje, da jo bodo ZDA in Izrael obveščali o napredku pri uničevanju iranskih jedrskih in raketnih zmogljivosti. Ko bodo ti cilji doseženi, je Berlin pripravljen sodelovati v pogajanjih, ki jih vidi kot dolgoročno rešitev za varnost plovbe skozi Hormuško ožino.
Po napadih ZDA in Izraela na Iran konec februarja ter kasnejših iranskih grožnjah je promet skozi Hormuško ožino, skozi katero poteka približno petina svetovne nafte, skoraj povsem zastal.
