Duševno zdravje mladih zahteva hitrejše ukrepanje in bolj povezano pomoč

Mladi v duševni stiski potrebujejo pomoč, še preden se težave poglobijo, ob sebi pa odrasle, ki znajo stisko prepoznati in jih usmeriti do ustrezne podpore. To je bilo osrednje sporočilo zaključne konference Skupaj za duševno zdravje mladih, ki sta jo pripravila Nacionalni inštitut za javno zdravje in Inštitut Andrej Marušič Univerze na Primorskem.

Duševno zdravje mladih zahteva hitrejše ukrepanje in bolj povezano pomoč

Na konferenci so predstavili rezultate projektov Zgodnja prepoznava težav in preventivno delo z mladostniki ter Ker (te) štekam, ki sta bila namenjena zgodnjemu odkrivanju duševnih stisk, preventivnemu delu in krepitvi znanja strokovnih delavcev. Sodelujoči so poudarili, da mora učinkovita pomoč mladim temeljiti na usklajenem sodelovanju šol, zdravstvenih ustanov, socialnih služb, družin, nevladnih organizacij in lokalnih skupnosti.

Po besedah vodje projekta Domna Kralja je pobuda nastala na podlagi potreb mladih, ki so opozorili na pomanjkanje podpore pri soočanju z duševnimi težavami. V zadnjih treh letih so razvijali pristope, s katerimi želijo mladim zagotoviti varno, strokovno in dostopno pomoč.

Strokovnjaki menijo, da morajo biti oblike pomoči na voljo predvsem v okoljih, kjer mladi preživijo največ časa. V okviru programa To sem jaz nastajajo tudi priročniki za samopomoč, namenjeni boljšemu razumevanju čustev, odnosov in duševnih stisk. Ob tem opozarjajo, da morajo biti mladim v podporo tudi odrasli, ki s svojim ravnanjem dajejo zgled.

Pomemben del projektov je bilo tudi pilotno presejanje duševnih stisk med mladimi. Izkušnje kažejo, da takšen pristop omogoča hitrejše odkrivanje težav, vendar le ob dobrem sodelovanju med šolami in zdravstvenimi ustanovami, ki lahko mladim zagotovijo nadaljnjo pomoč.

Posebno pozornost so namenili preprečevanju samomorilnega vedenja. V Slovenskem centru za raziskovanje samomora že več kot 17 let izvajajo programe za mladostnike, starše in strokovne delavce. Po njihovih ugotovitvah lahko ustrezno zasnovane delavnice pomembno zmanjšajo tveganje za samomorilno vedenje med mladimi ter okrepijo pripravljenost odraslih za pomoč v najtežjih življenjskih situacijah.

Udeleženci konference so se strinjali, da posamezni projekti prinašajo pomembne rezultate, dolgoročne spremembe pa bodo mogoče predvsem z vključevanjem uspešnih praks v redno delovanje šolstva, zdravstva, socialnega varstva in lokalnih skupnosti. Cilj ostaja, da bi bila pomoč mladim dostopna pravočasno, brez stigme in ne glede na kraj bivanja.

Image