Bojna skupina deluje pod okriljem južnega poveljstva ameriške vojske, pristojnega za Latinsko Ameriko in Karibe. Poleg letalonosilke, na kateri je več kot 4000 članov posadke in več deset letal, skupino sestavlja tudi rušilec z vodenimi raketami.
Po navedbah Pentagona je cilj okrepiti nadzor in delovanje proti nezakonitim akterjem, zlasti pri prevozih mamil in kriminalnih mrežah v regiji. Skupina se je pridružila že nameščenim silam, med njimi podmornici na jedrski pogon in vojaškim letalom, kar pomeni največjo vojaško prisotnost ZDA v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih.
Odločitev o napotitvi ladij je ameriški predsednik Donald Trump sprejel pred tremi tedni. ZDA v Karibskem morju in vzhodnem Tihem oceanu nadaljujejo napade na domnevna tihotapska plovila, v katerih je bilo po poročilih doslej ubitih 76 ljudi. Washington trdi, da gre za nujne ukrepe za preprečevanje trgovine z mamili, medtem ko humanitarne organizacije opozarjajo na kršitve človekovih pravic.
V Venezueli poteze ZDA razumejo kot poskus pritiska na predsednika Nicolása Madura. Trump je sicer izjavil, da ne pričakuje vojne, vendar meni, da so Madurovi dnevi na oblasti šteti.
Napetosti so se razširile tudi na Kolumbijo, kjer je predsednik Gustavo Petro sporočil, da je obveščevalnim agencijam ukazal prenehati deliti podatke z ameriškimi službami. Situacija tako krepi občutek negotovosti v regiji, ki je v zadnjih mesecih vse bolj pod vplivom vojaških in političnih pritiskov.
