Rutte je ob prihodu poudaril, da bo zavezništvo moralo vlagati v orožje dolgega dosega, zračno in protiraketno obrambo, nove nacionalne formacije ter sisteme poveljevanja in nadzora. Novi dogovor temelji na potrebah Nata po strateških zmogljivostih, zato bodo potrebne velike investicije. Dodal je, da pričakuje večje izdatke ne le iz ZDA, temveč tudi iz Evrope in Kanade.
Ameriški obrambni sekretar Pete Hegseth je ob tem dejal, da članice ne morejo več računati zgolj na ameriško pomoč. Izpostavil je, da bi morale vse države za obrambo namenjati pet odstotkov svojega BDP, kar je višje od trenutno dogovorjenih dveh odstotkov.
Nemški obrambni minister Boris Pistorius je pojasnil, da bo za izpolnitev novih ciljev Nemčija morala povečati število aktivnih vojakov za približno 60.000. Nemčija ima trenutno 181.150 pripadnikov, kar je še vedno pod predvidenim ciljem 203.000.
Načrtovane cilje glede zmogljivosti bodo voditelji držav članic potrjevali na vrhu zveze, ki bo 24. in 25. junija na Nizozemskem. Po informacijah italijanske tiskovne agencije Ansa naj bi Rutte predlagal, da države članice neposredno v obrambo vlagajo 3,5 odstotka BDP, dodatno pa še 1,5 odstotka za druge varnostne potrebe.
Poleg obrambnih ciljev je druga osrednja tema zasedanja tudi nadaljnja podpora Ukrajini. Današnji dan bo vključeval tudi neformalno srečanje Sveta Nato-Ukrajina.
