Ameriški State Department je v sporočilu za javnost zapisal, da gre za odziv na »nezakonita dejanja ICC, usmerjena proti ZDA in Izraelu«. Ob Hohler so sankcionirali še sodnice Solomy Balungi Bossa iz Ugande, Luz del Carmen Ibanez Carranza iz Peruja in Reine Adelaide Sophie Alapini Gansou iz Benina. Sodnicam očitajo, da so brez soglasja ZDA ali Izraela sodelovale pri preiskavah, aretacijah in postopkih zoper njune državljane.
Slovenka Beti Hohler je bila ena od članic panela ICC, ki je odobril nalog za prijetje Netanjahuja in nekdanjega obrambnega ministra Galanta. Poleg tega so Bossa in Ibanez Carranza povezane z odprtjem preiskave o ravnanju ameriških vojakov v Afganistanu. Sankcije vključujejo blokado morebitnega premoženja v ZDA, prepoved poslovanja ameriških državljanov in podjetij s sodnicami, francoska tiskovna agencija pa poroča tudi o prepovedi vstopa v ZDA.
Sankcije temeljijo na ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa iz februarja, ki dovoljuje ukrepe proti uslužbencem ICC, če preganjajo državljane ZDA ali njihovih zaveznikov, ki niso podpisniki Rimskega statuta. ZDA in Izrael tega statuta namreč nista ratificirali.
Odziv iz Slovenije je bil hiter in odločen. Premier Golob je v sporočilu poudaril, da Slovenija ostaja zavezana neodvisnosti ICC in da bo sodnici nudila vso potrebno podporo. Ministrstvo za zunanje zadeve je opozorilo, da sodišča morajo delovati v interesu prava in pravičnosti ter napovedalo aktivacijo akta EU o blokiranju, s katerim bi zaščitili Hohler pred posledicami ameriških sankcij.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je v večernem intervjuju izpostavila, da je Slovenija edina članica EU, katere sodnica je bila vključena na sankcijski seznam. Poudarila je, da je odločitev ZDA napad na sodišče in pravosodno neodvisnost. O nadaljnjih ukrepih se že usklajuje s kolegom z Nizozemske, kjer ima ICC sedež.
Hohlerjeva, ki je marca lani prisegla kot sodnica ICC, je pred imenovanjem delala v uradu tožilca. Izrael je že ob njeni zamenjavi za romunsko sodnico, ki je odstopila iz zdravstvenih razlogov, izrazil dvom o njeni nepristranskosti. Spor med ZDA, Izraelom in ICC se je s to potezo dodatno zaostril, pri čemer Slovenija odločno stoji za svojo sodnico.
